Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle. Leta 1999 je mesto imelo 40.907 prebivalcev.
Thionville | |
---|---|
49°21′29″N 6°10′6″E / 49.35806°N 6.16833°E | |
Država | Francija |
Regija | Grand Est |
Departma | Moselle |
Okrožje | Thionville vzhod / zahod |
Kanton | Thionville-Vzhod Thionville-Zahod |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Portes de France-Thionville |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2008) | Jean-Marie Demange |
Površina 1 | 49,88 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 42.163 |
• Gostota | 850 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 57672 /57100 |
Nadmorska višina | 147–423 m (povp. 150 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Geografija
urediMesto leži ob reki Mozeli severno od Metza v bližni meje z Luksemburgom.
Administracija
urediThionville je sedež dveh kantonov:
- Kanton Thionville-Vzhod (del občine Thionville: 19.063 prebivalcev),
- Kanton Thionville-Zahod (del občine Thionville: 21.844 prebivalcev).
Mesto je prav tako administrativno središče dveh okrožij:
- Okrožje Thionville-Vzhod (kantoni Cattenom, Metzervisse, Sierck-les-Bains, Thionville-Vzhod/Zahod, Yutz: 127.541 prebivalcev),
- Okrožje Thionville-Zahod (kantoni Algrange, Fameck, Florange, Fontoy, Hayange, Moyeuvre-Grande: 119.045 prebivalcev).
Zgodovina
urediOzemlje Thionvilla je bilo v zgodnjem srednjem veku naseljeno z germanskim plemenom Alemanov. Naselbina se prvikrat omenja kot theodonis villa v letu 753 (1236 v francoski obliki Thionisvilla).
2. februarja 835 je v njem potekala sinoda, na kateri je bil ponovno izvoljen za svetorimskega cesarja Ludvik Pobožni, z mesta rheimskega nadškofa pa je bil odstavljen Ebbo.
V 10. stoletju je ozemlje pripadlo Luksemburgu. Med tridesetletno vojno leta 1639 je bil oblegan, štiri leta kasneje (1643) pa zaseden s strani francoske vojske. S Pirenejskim mirom 1659 je bil Thionville tudi uradno predan Franciji. Od začetka francosko-pruske vojne 1870 do konca prve svetovne vojne 1918 je bil de Nemškega rajha. V letu 1930 je postal središče utrjenega odseka Maginotove linije. Ponovno je bil okupiran s strani Nemčije v času druge svetovne vojne.
Znamenitosti
uredi- Musée de la Tour aux Puces,
- autel de la Patrie (oltar domovine),
- cerkev sv. Maksimina,
- stražni stolp,
- dvorec Volkrange,
- trdnjava Guentrange
Pobratena mesta
urediGlej tudi
urediZunanje povezave
uredi- uradna stran Arhivirano 2002-12-01 na Wayback Machine.
- turizem Arhivirano 2008-05-16 na Wayback Machine.
- Thionville
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.