Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle. Leta 1999 je mesto imelo 40.907 prebivalcev.

Thionville
Lega
Zemljevid
Thionville se nahaja v Francija
Thionville
Thionville se nahaja v Grand Est
Thionville
49°21′29″N 6°10′6″E / 49.35806°N 6.16833°E / 49.35806; 6.16833
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaMoselle
OkrožjeThionville vzhod / zahod
KantonThionville-Vzhod
Thionville-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Portes de France-Thionville
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Jean-Marie Demange
Površina
1
49,88 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
42.163
 • Gostota850 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
57672 /57100
Nadmorska višina147–423 m
(povp. 150 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

uredi

Mesto leži ob reki Mozeli severno od Metza v bližni meje z Luksemburgom.

Administracija

uredi
 
Lega okrožja Thionville-Vzhod v regiji
 
Lega okrožja Thionville-Zahod v regiji

Thionville je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Thionville-Vzhod (del občine Thionville: 19.063 prebivalcev),
  • Kanton Thionville-Zahod (del občine Thionville: 21.844 prebivalcev).

Mesto je prav tako administrativno središče dveh okrožij:

Zgodovina

uredi

Ozemlje Thionvilla je bilo v zgodnjem srednjem veku naseljeno z germanskim plemenom Alemanov. Naselbina se prvikrat omenja kot theodonis villa v letu 753 (1236 v francoski obliki Thionisvilla).

2. februarja 835 je v njem potekala sinoda, na kateri je bil ponovno izvoljen za svetorimskega cesarja Ludvik Pobožni, z mesta rheimskega nadškofa pa je bil odstavljen Ebbo.

V 10. stoletju je ozemlje pripadlo Luksemburgu. Med tridesetletno vojno leta 1639 je bil oblegan, štiri leta kasneje (1643) pa zaseden s strani francoske vojske. S Pirenejskim mirom 1659 je bil Thionville tudi uradno predan Franciji. Od začetka francosko-pruske vojne 1870 do konca prve svetovne vojne 1918 je bil de Nemškega rajha. V letu 1930 je postal središče utrjenega odseka Maginotove linije. Ponovno je bil okupiran s strani Nemčije v času druge svetovne vojne.

Znamenitosti

uredi
  • Musée de la Tour aux Puces,
  • autel de la Patrie (oltar domovine),
  • cerkev sv. Maksimina,
  • stražni stolp,
  • dvorec Volkrange,
  • trdnjava Guentrange

Pobratena mesta

uredi

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi
  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.