Mostovni ligand

V koordinacijski kemiji so mostovni ligandi ligandi, ki povezujejo dva ali več atomov, običajno kovinskih ionov. Ligand je lahko atomski ali poliatomski. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko služijo kot mostovni ligandi, zato je izraz običajno omejen na majhne ligande, kot so psevdohalogenidi, ali na ligande, ki so posebej zasnovani za povezavo dveh kovin.

Primer µ₂-mostovnega liganda

Pri poimenovanju kompleksa, v katerem je en sam atom vezan na dve ali več kovin, je za predpono uporabljena grška črka mi, μ, s podpisano številko, ki označuje število kovin, vezanih na mostovni ligand. μ₂ se pogosto označuje preprosto kot μ. Pri opisovanju koordinacijskih kompleksov je treba paziti, da μ ne zamenjamo z η („eta“), kar se nanaša na haptičnost. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo terminalni (končni) ligandi.

Seznam mostovnih anorganskih ligandov

Skoraj za vse ligande so znani primeri mostovne koordinacije, z izjemo aminov in amonijaka. Pogosti anorganski mostovni ligandi vključujejo večino običajnih anionov.

Mostovni ligand	Ime	Primer
OH−	hidroksid	[Fe2(OH)2(H2O)8] 4+, glej olacija
O2−	oksid	[Cr2O7]2−, glej polioksometalat
SH−	hidrosulfido	Cp2Mo2(SH)2S2
NH−	amido	HgNH2Cl
N3−	nitrid	[Ir3(SO4)6(H2O)3]4−, glej kompleks kovinskih nitridov
CO	karbonil	Fe2(CO)9, glej mostovni karbonil
Cl−	klorid	Nb2Cl10, glej halogenidne ligande
H−	hidrid	B2H6
CN−	cianid	pribl. Fe7(CN)18 (prusko modrilo), glej cianometalat
PPh2−	difenilfosfid	glej komplekse fosfidnih prehodnih kovin

Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostovne vezi med kovinskimi središči. Primeri pogosto vključujejo organske derivate zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): OR⁻, SR⁻, NR₂⁻, NR²⁻ (imido), PR₂⁻ (fosfido), PR²⁻ (fosfinidino) in še veliko več.

Primeri

• Spojine in kompleksi z mostovnimi ligandi
• 
  (cimen)ruthenijev diklorid dimeru] ) sta dva kloridna liganda končna, dva pa μ₂-mostovna.
• 
  Pirazin je mostovni ligand v tej dirutenijevi spojini, ki se imenuje Creutz–Taubejev kompleks .
• 
  V kompleksu kobalta s formulo Co₃(CO)₉(C^tBu) je C^tBu ligand μ₃-mostovni, čeprav to običajno ni navedeno v formuli.
• 
  V triželezov dodekakarbonilu sta dva CO liganda mostovna, deset pa jih je terminalnih. Terminalni in mostovni ligandi se hitro izmenjajo.
• 
  V NbCl₅ sta dva mostovna in osem terminalnih kloridnih ligandov.
• 
  Zlatov klaster [Au₆C(PPh₃)₆]²⁺ vsebuje μ₆-karbidni ligand, čeprav to običajno ni navedeno v formuli.
• 
  V renijevem trioksidu so oksidni ligandi vsi μ₂. Ti oksidni ligandi "lepijo" centralne kovinske atome skupaj.
• 
  V primeru ZrCl₄, obstajajo tako končni kot mostovni kloridni ligandi.
• 
  V rodijevem(II) acetatu so štiri acetatne skupine mostovne.
• 
  V VO(HPO₄) ^. 0.5H₂O pare vanadijevih(IV) centralnih atomov povezujejo mostovni vodni ligandi.

Način vezave

Za mostovne ligande med dvema kovinama, μ₂-ligande, sta dve mejni resonančni strukturi s 4-elektronsko in 2-elektronsko vezavo. Te primere v kemiji glavne skupine ponazarja [Me₂Al(μ₂-Me)]₂ in [Me₂Al(μ₂-Cl)]₂. Zaplet te analize je možnost tvorbe medkovinske vezi. Računalniške študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so prisotni mostovni ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da v spojini Fe₂(CO)₉ ni medkocinske vezi železo-železo zaradi 3-jedrne-2-elektronske vezi, ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov.

Predstavitve dveh vrst medsebojnih mostovnih interakcij , 3-jedrne-4-elektronske vezi (levo) in 3-jedrne-2-elektronske vezi (desno).

Večvezni ligandi

Večvezni ligandi se lahko na različne načine vežejo na kovine in tako lahko premostijo kovine na različne načine, vključno z delitvijo enega atoma ali uporabo več atomov. Primeri takšnih poliatomskih ligandov so oksoanioni CO₃²⁻ in z njimi povezanih karboksilatov, PO₄³⁻ in polioksometalati. Razvitih je bilo več organofosfornih ligandov, ki koordinirajo pare kovin, dobro znan primer je Ph₂PCH₂PPh₂.