Teodozijev obelisk (turško Dikilitaş) je staroegipčanski obelisk faraona Tutmoza III., ki ga je na hipodromu v Konstantinoplu (danes znan kot At Meydanı ali Sultanahmet Meydanı, v sodobnem mestu Carigrad v Turčiji) ponovno postavil rimski cesar Teodozij I. v 4. stoletju našega štetja.

Teodozijev obelisk
Domače ime
turščina: Dikilitaş
LegaKonstantinopelski hipodrom
Koordinati41°00′21.24″N 28°58′31.43″E / 41.0059000°N 28.9753972°E / 41.0059000; 28.9753972
Višina18,54 m
s podstavkom: 25,6 m
ZgrajenoOsemnajsta egipčanska dinastija

Zgodovina uredi

Obelisk je v času 18. dinastije postavil faraon Tutmoz III. (1479–1425 pr. n. št.) južno od sedmega pilona velikega templja v Karnaku. Rimski cesar Konstancij II. (337–361 n. št.) ga je dal s še enim obeliskom prepeljati ob reki Nil v Aleksandrijo v spomin na njegovo ventennalio ali 20 let na prestolu leta 357. Drugi obelisk so postavili na srednji trak (spina) Circusa Maximusa v Rimu jeseni tega leta in je zdaj znan kot Lateranski obelisk. Obelisk, ki bo postal Teodozijev obelisk, je ostal v Aleksandriji do leta 390; ko ga je Teodozij I. (379–395 n. št.) dal prepeljati v Konstantinopel in tam postaviti na srednji trak hipodroma.[1]

Opis uredi

Obelisk uredi

Teodozijev obelisk je iz rdečega granita iz Asuana in je bil prvotno visok 30 m, tako kot Lateranski obelisk. Spodnji del je bil poškodovan v antiki, verjetno pri transportu ali ponovni postavitvi, zato je obelisk danes visok le 18,54 m (oz. 19,6 m) oziroma 25,6 m, če vštejemo podstavek. Med štirimi vogali obeliska in podstavka so štiri bronaste kocke, ki se uporabljajo pri njegovem transportu in ponovni postavitvi.[2]

Vsaka od njegovih štirih stranic ima en sam osrednji stolpec napisa, ki praznuje zmago Tutmoza III. nad Mitani, ki se je zgodila na bregovih Evfrata okoli leta 1450 pr. n. št.

Podstavek uredi

 
Detajl podstavka: Teodozij I. ponuja lovorike zmage; v spodnjem desnem kotu vidimo vodne orgle Ktesibija.

Na marmornem podstavku so bili reliefi, ki segajo v čas ponovne postavitve obeliska v Konstantinoplu. Na eni stranici je prikazan Teodozij I., ki ponuja krono zmage zmagovalcu v dirkah z vozovi, uokvirjenim med oboki in korintskimi stebri, z veselimi gledalci, glasbeniki in plesalci, ki sodelujejo pri slovesnosti. V spodnjem desnem delu tega prizora so Ktezibijeve vodne orgle, na levi pa še en instrument.

Očitne so sledi večjih poškodb podstavka in njegove energetske obnove. Manjkajoče kose so na spodnjih vogalih podstavka nadomestile kocke porfirja, ki ležijo na že omenjenih bronastih kockah – bronasta in porfirna kocka sta enake oblike in dimenzij. Na eni od stranic obeliska je tudi navpična razreza, ki je od zgoraj videti kot kanal. Ta popravila baze so lahko povezana z razpokanjem samega obeliska po hudi nesreči (morda potresu) ob neznanem dogodku v antiki.

Napisi uredi

 
Llatinski napis (vzhodna stran)

Na vzhodni strani podstavka je napis v petih latinskih heksametrih. Ta je na dnu nekoliko prelomljen, vendar so ga v 16. stoletju v celoti prepisali popotniki. Piše:

DIFFICILIS QVONDAM DOMINIS PARERE SERENIS
IVSSVS ET EXTINCTIS PALMAM PORTARE TYRANNIS
OMNIA THEODOSIO CEDVNT SVBOLIQVE PERENNI
TER DENIS SIC VICTVS EGO DOMITVSQVE DIEBVS
IVDICE SVB PROCLO SVPERAS ELATVS AD AVRAS

Prevod:

»Prej [sem] nerad ubogal miroljubne gospodarje in sem ukazal nositi palmo [zmage] za tirane, ki so zdaj premagani in pozabljeni. [Toda] se vse podaja Teodoziju in njegovemu večnemu potomcu. Tudi mene so premagali in ukrotili v trikrat desetih dneh, dvignjeni proti nebu pod upraviteljem Prokulom.«
 
Grški napis (zahodna stran).

Na zahodni strani se ista ideja ponovi v dveh elegičnih dvostihih, upodobljenih v bizantinski grščini, čeprav tokrat poroča, da je ponovna montaža trajala 32 dni (TPIAKONTA ΔYO, zadnja vrstica) in ne 30:

KIONA TETPAΠΛEYPON AEI XΘONI KEIMENON AXΘOC
MOYNOC ANACTHCAI ΘEYΔOCIOC BACIΛEYC
TOΛMHCAC ΠPOKΛOC EΠEKEKΛETO KAI TOCOC ECTH
KIΩN HEΛIOIC EN TPIAKONTA ΔΥΩ

Prevod:

»"Ta steber s štirimi stranmi, ki je ležal na zemlji, si je le cesar Teodozij upal ponovno dvigniti njegovo breme; Proklo je bil povabljen, da izvrši njegov ukaz; in ta velik steber je vstal v 32 dneh.«

Sklici uredi

  1. Labib Habachi, The Obelisks of Egypt, skyscrapers of the past, American University in Cairo Press, 1985, p.145-151.
  2. E.A. Wallis Budge, Cleopatra's Needles and Other Egyptian Obelisks, The Religious Tract Society, London, 1926, reprinted 1990, p.160-165.

Literatura uredi

  • Labib Habachi, The Obelisks of Egypt, skyscrapers of the past, American University in Cairo Press, 1985, ISBN 977-424-022-7
  • "Obelisk of Theodosius", in volume 3 of Alexander Kazhdan (ed.), The Oxford Dictionary of Byzantium, 3 volumes, Oxford University Press, 1991, ISBN 0-19-504652-8
  • (francosko) Jean-Pierre Sodini, "Images sculptées et propagande impériale du IVe au VIe siècles : recherches récentes sur les colonnes honorifiques et les reliefs politiques à Byzance", Byzance et les images, La Documentation Française, Paris, 1994, ISBN 2-11-003198-0, pp. 43–94.
  • Bente Kiilerich, The Obelisk Base in Constantinople: Court Art and Imperial Ideology, Rome, 1998 (ActaIRN vol. X; Giorgio Bretschneider)
  • E. A. Wallis Budge, Cleopatra's Needles and Other Egyptian Obelisks, The Religious Tract Society, London, 1926 (ISBN 0-486-26347-9)
  • Linda Safran, "Points of View: The Theodosian Obelisk Base in Context." Greek, Roman, and Byzantine Studies 34, no. 4 (Winter 1993), pp. 409–435.

Zunanje povezave uredi