To je ime in priimek kitajske osebe; priimek je Vu (吴).

Taj Tsun Vu (poenostavljeno kitajsko: 吴大峻; tradicionalno kitajsko: 吳大峻; pinjin: Wú Dàjùn, kitajsko-ameriški fizik, 1. september 1933, Šanghaj, Kitajska.

Taj Tsun Vu
Rojstvo1. december 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] (90 let)
Šanghaj[2]
Bivališče Ljudska republika Kitajska
ZDA
NarodnostLjudska republika Kitajska kitajska
Združene države Amerike ameriška
Področjafizika, visokoenergijska jedrska fizika, statistična mehanika
UstanoveUniverza Harvard
Univerza Rockefeller
DESY
CERN
Univerza v Utrechtu
Alma materUniverza Minnesote
diploma 1964
Univerza Harvard
magisterij 1954
doktorat 1956
Mentor doktorske
disertacije
Ronold Wyeth Percival King
Doktorski študentiCarl Martin Bender (1969)
Martin Roček (1979)
Poznan poBender-Wujeve singularnosti
Wu-Yangov monopol
Pomembne nagradeHumboldtova nagrada (1985)
Heinemanova nagrada (1999)

Vu deluje na področju uporabne fizike in je najbolj znan po svojih dosežkih na področju visokoenergijske jedrske fizike in statistične mehanike.

Življenje in delo uredi

Študiral je elektrotehniko na Univerzi Minnesote (University of Minnesota) in leta 1953 sodeloval na Putnamovem tekmovanju (William Lowell Putnam Mathematical Competition). Magistriral in doktoriral je leta 1954 in 1956 iz uporabne fizike na Univerzi Harvard. V dizertaciji se je pod mentorstvom Ronolda Wyetha Percivala Kinga ukvarjal s konceptom impedance in visokofrekvenčnim sipanjem.[3]

Na Harvardu je nadaljeval pot kot mlajši član (junior fellow) (1956–59), leta 1959 postal član fakultete za uporabno fiziko. Trenutno je profesor Gordona McKaya uporabne fizike in profesor fizike. Leta 1966 je bil tudi gostujoči profesor na Univerzi Rockefeller, leta 1971 v raziskovalnem središču fizike delcev DESY v Hamburgu in leta 1977 v CERN v Ženevi in na Univerzi v Utrechtu.

Raziskoval je statistično mehaniko v Bose-Einsteinovi kondenzaciji v zunanjem potencialu, klasično teorijo elektromagnetizma (1960). S Hungom Čengom je uporabil kvantno teorijo polja za napoved neomejenega povečevanja skupnega sipanja skozi preseke pri zelo visokih energijah, kar so eksperimentalno potrdili v CERN in trkalniku Tevatron. Raziskoval je produkcijske procese za LHC, še posebej napoved produkcijskega preseka Higgsovega delca z nizkim momentom skupaj z dvema naprednima curkoma. S Čen Ningom Jangom je raziskoval kršitev simetrije CP in globalizacijo umeritvene teorije.[4] Raziskoval je kvantno informacijsko procesiranje na podlagi Schrödingerjeve enačbe brez prostorskih razsežnosti pri modeliranju in uporabi kvantnih pomnilnikov.[5]

Priznanja uredi

Nagrade uredi

Izbrana dela uredi

Knjige uredi

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?arnumber=4091432
  2. Freebase Data DumpsGoogle.
  3. Taj Tsun Vu na Projektu Matematična genealogija (angleško)
  4. Wu; Yang (1975).
  5. Domača stran Arhivirano 2012-04-06 na Wayback Machine. na Univerzi Harvard
  6. »People: 1999 American Physical Society Prizes and Awards«, CERN Courier, 39 (2): 35, Marec 1999

Viri uredi

Zunanje povezave uredi