Svjatopolk II. Kijevski

Svjatopolk II. Izjaslavič (straovzhodnoslovansko Свѧтополкъ Изѧславичь, rusko Святополк Изяславич, Svjatopolk Izjaslavič, ukrajinsko Святополк Ізяславич, Svjapotpolk Izjaslavič) je bil od leta 1093 do 1113 veliki knez Kijevske Rusije, * 8. november 1050, † 16. april 1113, Višgorod.

Svjatopolk II.
Veliki kijevski knez
Вокняжение Святополка II в Полоцке, Всеслав Чародей бежит из Полоцка.jpg
Pokneženje Svjatoslava II. v Polocku; Vseslav Čarodej beži iz Polocka
Veliki kijevski knez
Vladanje1093–1113
PredhodnikVsevolod Jaroslavič
NaslednikVladimir II.
Knez Novgoroda
Vladanje1078–1088
Knez Turova
Vladanje1088–1093
Rojstvo8. november 1050
Smrt16. april 1113 (1113-04-16) (62 let)
Višgorod
PokopSamostan sv. Mihaela z zlato streho, Kijev
ZakonecBarbara (?), češka princesa, hčerka Spytihnjeva II.,
kumanska princesa Olena
OtrociIzven zakona:
Mstislav

S prvo ženo:
Jaroslav Svjatopolkovič
Zbislava Kijevska
Predslava

Z drugo ženo:
Ana
Marija
Brjačislav
Izjaslav
Polno ime
Svjatopolk Izjaslavovič (Mihail)
DinastijaRurikidi
OčeIzjaslav I.

Svjatopolk ni bil priljubljen vladar. Njegovo vladavino je zaznamovalo nenehno rivalstvo z njegovim bratrancem Vladimirjem Monomahom.

MladostUredi

Svjatopolk je bil sin Izjaslava Jaroslaviča in njegove neporočene žene. Svjatopolkovo krstno ime je bilo Mihael. Dokler je bil njegov brat Jaropolk še živ, Svjatopolk ni veljal za mogočega kandidata za kijevski prestol. Leta 1069 so ga poslali v Polock, mesto, ki ga je njegov oče za kratek čas prevzel lokalnemu vladarju Vseslavu, nato pa je deset let (1078–1088) vladal Velikemu Novgorodu. Po bratovi smrti je nasledil v Turov, ki je ostal v lasti njegovih potomcev do 17. stoletja.

VladanjeUredi

 
Mozaik sv. Dimitrija, izdelan po Svjatopolkovem naročilu v kijevskem Samostanu sv. Mihaela z zlatimi kupolami

Ko je Vsevolod Jaroslavič leta 1093 umrl, so drugi knezi Svjatopolka priznali za najstarejšega živega sina velikega kneza in mu dovolili zasesti kijevski prestol. Ker ni sodeloval na knežjih zasedanjih, ki jih je organiziral Vladimir Monomah, so ga včasih obtoževali, da spodbuja medsebojne vojne med knezi Rurikidi. Ko sta njegov bratranec David Volinski in zet Boleslav III. Krivousti ujela in oslepila enega od galicijskih knezov,[1] se je na primer postavil na njuno stran. Na več pohodih proti Kipčakom se je postavil tudi na Monomahovo stran, vendar je bil v bitki pri reki Stugni leta 1093 poražen. Kasneje istega leta se je znova spopadel s Kipčaki in bil znova poražen.[2] Kipčaki so po zmagi uničili Torčesk, naselbino Turkov Oguzov.[2]

Leta 1096 je poskusil prisiliti Olega I. Černigovskega, da bi z njim sklenil sporazum, in pustil svoja ozemlja nebranjena.[3] Njegov tast Tugorkan je izkoristil priložnost in vdrl v Perejaslavl, medtem ko je Bonjak prodrl do Kijeva, uničil Berestovo in oplenil tri samostane.[3] Tugorkan je bil med napadom na Perejaslavlj ubit, zato ga je Svjatopolk dal pokopati v Kijevu.[4]

Svjatopolkovo krstno ime je bilo Mihael, kar ge je spodbudilo, da je bogato okrasil samostan sv. Mihaela v Kijevu. Samostan je postal znan kot Samostan sv. Mihaela z zlatimi kupolami. Ime se je ohranilo do danes.

Med Svjatopolkovo vladavino je menih Nestor napisal Zgodovino, ki je zdaj znana kot Primarna kronika (rusko Повесть временных лет, slovensko Zgodovina minulih let)

DružinaUredi

Svjatopolk se je prvič poročil s češko princeso iz Přemyslidske dinastije, verjetno hčerko vojvode Spytihněva II. Z njo je imel tri otroke:

  • Zbislavo, poročeno 15. novembra 1102 z Boleslavom III. Poljskim.
  • Predslavo, poročeno 21. avgusta 1104 z ogrskim princem Álmosem; njena kasnejša usoda je malo znana.
  • Jaroslava (umrl 1123), kneza Volinije in Turova; Jaroslav je bil poročen trikrat: z ogrsko-poljsko vojvodinjo Sofijo, hčerko Vladislava I. Hermana in njegove druge žene Judite Švabske, in dvema kijevskima kneginjama. Zaradi njegove zgodnje smrti so njegovi potomci izgubili kakršno koli pravico do kijevskega prestola in se morali zadovoljiti s Turovom in Pinskom.

Svjatopolk se je drugič poročil leta 1094 z Oleno, hčerko kipčaškega Tugorkana.[5] Z njo je imel štiri otroke:

  • Ano (umrla 1136), poročeno s Svjatoslavom Davidičem in Černigova, ki je po njeni smrti vstopil v samostan in kasneje postal sveti NIkolaj Svjatoslav Davidič Černigovski.
  • Marijo, poročeno s Piotrom Włostowicem, kastelanom Vroclava in poljskim palatinom.
  • Brjačislava (1104–1127), verjetno odstavljenega turovskega kneza Jaroslava (1118–1123) in 1118.
  • Izjaslava (umrl 1127), verjetno kneza Turova leta 1123.

Leta 1104 se je poročil tretjič, tokrat z Barbaro Komneno.[6] Nekaj virov omenja, da je imel tudi nekaj nezakonskih otrok, med njimi Mstislava, ki je v letih 1095–1097 vladal v Novgorod-Sieverskem in kasneje (1097–1099) v Volinu. Mstislav je bil v Volodimir-Volinskem umorjen.

SkliciUredi

  1. Vernadsky 1976, str. 90.
  2. 2,0 2,1 Franklin & Shepard 2013, str. 272.
  3. 3,0 3,1 Franklin & Shepard 2013, str. 272-273.
  4. Raffensperger 2012, str. 78-79.
  5. Dmytryshyn 2000, str. 61.
  6. Vernadsky 1976, str. 351.

ViriUredi

  • Dmytryshyn, Basil (2000). Medieval Russia: A Source Book, 850-1700. Academic International Press.
  • Franklin, Simon; Shepard, Jonathan (2013). The Emergence of Rus 750-1200. Routledge.
  • Raffensperger, Christian (2012). Reimagining Europe. Harvard University Press.
  • Vernadsky, George (1976). Kievan Russia. Yale University Press.
Svjatopolk II. Izjaslavič
Rojen: 1050 Umrl: 1113
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Mstislav Izjaslavič
Knez Polocka
1069–1071
Naslednik: 
Vseslav Brjačeslavič
Predhodnik: 
Gleb Svjatoslavič
Knez Novgoroda
1078–1088
Naslednik: 
Mstislav Vladimirovič
Predhodnik: 
Jaropolk Izjaslavič
Knet Turova
1088–1093
Naslednik: 
Vjačeslav Jaropolkovič
Predhodnik: 
Vsevolod I.
Veliki kijevski knez
1093–1113
Naslednik: 
Vladimir Monomah