Svetovno prvenstvo v košarki

Svetovno prvenstvo v košarki (uradno ime FIBA World Championship) je svetovno prvenstvo, ki se prireja vsaka štiri leta pod okriljem svetovne košarkarske zveze FIBA.

Trenutna sezona ali tekmovanje:
Current sports event Svetovno prvenstvo v košarki 2023
FIBA Basketball World Cup logo.svg
ŠportKošarka
Ustanovitev1950 (1950)
Otvoritvena sezona1950
Število ekip32
Državečlanice FIBE
CelinaFIBA (mednarodno)
Največ naslovovZdružene države Amerike
Socialistična federativna republika Jugoslavija Zvezna republika Jugoslavija Jugoslavija
(5 naslovov)

ZgodovinaUredi

Svetovna prvenstva v košarki je začela prirejati mednarodna košarkarska zveza, FIBA, prvič ga je organizirala leta 1950 v Argentini. Prvenstvo se prireja vsaka štiri leta, na parno ter neolimpijsko leto. Od leta 2006 naprej je število nastopajočih moštev s 16 naraslo na 24.

Najuspešnejše na prvenstvih so ZDA s petimi osvojenimi naslovi. Nekdanji državi SFRJ in Sovjetska zveza sta osvojili vsaka po tri naslove. Po razpadu Jugoslavije je ZRJ osvojila še dva naslova.

Prvenstva in zmagovalciUredi

Leto Gostitelj Finale Za tretje mesto
Zmagovalec Rezultat Drugi Tretji Rezultat Četrti
1950   Argentina
(Buenos Aires)
 
Argentina
64-50[1]  
ZDA
 
Čile
51-40[1]  
Brazilija
1954   Brazilija
(Rio de Janeiro)
 
ZDA
62-41[1]  
Brazilija
 
Filipini
66-60[1]  
Francija
1959   Čile
(Santiago)
 
Brazilija
81-67[1]  
ZDA
 
Čile
86-85[1]
(podaljšek)
 
Formosa
1963   Brazilija
(Rio de Janeiro)
 
Brazilija
90-71[1]  
Jugoslavija
 
Sovjetska zveza
69-67[1]  
ZDA
1967   Urugvaj
(Montevideo)
 
Sovjetska zveza
71-59[1]  
Jugoslavija
 
Brazilija
80-71[1]  
ZDA
1970   Jugoslavija
(Ljubljana)
 
Jugoslavija
80-55[1]  
Brazilija
 
Sovjetska zveza
62-58[1]  
Italija
1974   Portoriko
(San Juan)
 
Sovjetska zveza
82-79[1]  
Jugoslavija
 
ZDA
83-70[1]  
Kuba
1978   Filipini
(Manila)
 
Jugoslavija
82–81
(podaljšek)
 
Sovjetska zveza
 
Brazilija
86–85  
Italija
1982   Kolumbija
(Cali)
 
Sovjetska zveza
95–94  
ZDA
 
Jugoslavija
119–117  
Španija
1986   Španija
(Madrid)
 
ZDA
87–85  
Sovjetska zveza
 
Jugoslavija
117–91  
Brazilija
1990   Argentina
(Buenos Aires)
 
Jugoslavija
92–75  
Sovjetska zveza
 
ZDA
107–105
(podaljšek)
 
Portoriko
1994   Kanada
(Toronto, Hamilton)
 
ZDA
137–91  
Rusija
 
Hrvaška
78–60  
Grčija
1998   Grčija
(Atene)
 
Jugoslavija
64–62  
Rusija
 
ZDA
84–61  
Grčija
2002   ZDA
(Indianapolis)
 
Jugoslavija
84–77
(podaljšek)
 
Argentina
 
Nemčija
117–94  
Nova Zelandija
2006   Japonska
(Sajtama)
 
Španija
70–47  
Grčija
 
ZDA
96–81  
Argentina
2010   Turčija
(Carigrad)
 
ZDA
81–64  
Turčija
 
Litva
99–88  
Srbija
2014   Španija
(Madrid)
 
ZDA
129–92  
Srbija
 
Francija
95–93  
Litva
2019    Kitajska
(Peking)
 
Španija
95–75  
Argentina
 
Francija
67–59  
Avstralija
2023    Filipini
   Japonska
   Indonezija


Pregled po medaljahUredi

Poz.DržavaZlatoSrebroBronSkupaj
1  ZDA53412
2    Jugoslavija53210
3  Sovjetska zveza3328
4  Brazilija2226
5  Španija2002
6  Argentina1203
7  Rusija0202
8  Srbija0101
  Turčija0101
  Grčija0101
11  Čile0022
  Francija0022
13  Hrvaška0011
  Litva0011
  Nemčija0011
  Filipini0011
Skupaj: 1618181854

Najboljši igralci po prvenstvihUredi

Leto Najboljši igralec
1950   Oscar Furlong
1954   Kirby Minter
1959   Amaury Pasos
1963   Wlamir Marques
1967   Ivo Daneu
1970   Sergej Belov
1974   Dragan Kićanović
1978   Dražen Dalipagić
1982   Rolando Frazer
1986   Dražen Petrović
1990   Toni Kukoč
1994   Shaquille O'Neal
1998   Dejan Bodiroga
2002   Dirk Nowitzki
2006   Pau Gasol
2010   Kevin Durant
2014   Kyrie Irving
2019   Ricky Rubio

Sklici in opombeUredi

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 Finalna tekma ni bila odigrana; reprezentance so igrale v skupinskem delu vsaka z vsako; najuspešnejša reprezentanca je osvojila naslov prvaka. Navedeni so rezultati med prvo in drugo ter tretjo in četrto reprezentanco turnirja.

Zunanje povezaveUredi