Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)
UCI Svetovno prvenstvo v cestni moški kolesarski dirki v kategoriji Elite, velja za enodnevno profesionalno kolesarsko dirko, ki jo prirejajo vsako leto konec sezone že od leta 1927. Zmagovalec dobi naziv svetovnega prvaka, ena najbolj prestižnih lovorik, ki obstaja v svetu kolesarstva. Prvak ima tako pravico, da lahko na vseh etapnih dirkah še eno leto po naslovu nosi izjemno čislano mavrično majico. Dirka posameznikov se začne z 'skupinskim startom', zmagovalec pa je prvi ki prečka ciljno črto. Za razliko od ostalih dirk tukaj tekmujejo v dresu državnih reprezentanc in ne svojih sponzorsko naravnanih klubih, kot je standard v profesionalnem kolesarstvu. Pogosto to dirko imenujejo tudi 6. spomenik.[1]
 | |
| Podatki o dirki | |
|---|---|
| Datum | konec septembra |
| Disciplina | cestna |
| Tip | enodnevna dirka |
| Organizator | UCI |
| Zgodovina | |
| Prva izvedba | 1927 |
| Št. izvedb | 91 |
| Prvi zmagovalec |  Alfredo Binda (ITA) |
| Največ zmag | vsak po 3 zmage:
|
| Zadnji zmagovalec |  Tadej Pogačar (SLO) |
Za največji dosežek na elitnem profesionalnem nivoju, za sveti gral kolesarstva, velja tako imenovana trojna krona, to je ko kolesar v isti sezoni uspe osvojiti Giro, Tour in SP. Do zdaj je to v vsej zgodovini uspelo samo trem; Eddy Merckx (1974), Stephen Roche (1987) in Tadej Pogačar (2024).
Zgodovina
urediLeta 1927 je bila prva profesionalna dirka v nemškem Nürburgringu, prvi svetovni prvak pa je postal italijanski kolesar Alfredo Binda. Danes dirka tradicionalno poteka konec septembra, takoj po Vuelti
V kategoriji eliti ponavadi zmagujejo kolesarji iz serije UCI World Tour, oziroma njegovih predhodnic. V preteklosti sta bili ponavadi dve ločeni dirki, ena še za amaterje, v glavnem za države Vzhodnega bloka.
Trasa
urediTrasa je lahko povsem ravninska, taka ki ustreza predvsem šprinterjem, ali pa trasa z številnim klanci, ki pa bolj ustreza hribolazcem in vsestranskim kolesarjem. Za razliko od večine ostalih enodnevnih in etapnih dirk, svetovno prvenstvo poteka po krožni progi z skupno dolžino preko 250 kilometrov.
Dobitniki medalj
urediDo zdaj je sedmim kolesarjem uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka, Peter Sagan pa je edini doslej v zgodovini z tremi zaporednimi naslovi. Pet različnih kolesarjev si deli vsak po tri rekordne zmage.
Cestna dirka
uredi
Najuspešnejši kolesarji
uredi
| Uvr. | Ime | Zlato | Srebro | Bron | Skupaj | Edicija |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 |  Alfredo Binda (ITA) |
3 | 0 | 1 | 4 | 1927, 1930, 1932 |
 Rik Van Steenbergen (BEL) |
3 | 0 | 1 | 4 | 1949, 1956, 1957 | |
 Óscar Freire (ESP) |
3 | 0 | 1 | 4 | 1999, 2001, 2004 | |
| 4 | Eddy Merckx (BEL) |
3 | 0 | 0 | 3 | 1967, 1971, 1974 |
 Peter Sagan (SVK) |
3 | 0 | 0 | 3 | 2015, 2016, 2017 | |
| 6 | Rik Van Looy (BEL) |
2 | 2 | 0 | 4 | 1960, 1961 |
 Greg LeMond (USA) |
2 | 2 | 0 | 4 | 1983, 1989 | |
| 8 | Freddy Maertens (BEL) |
2 | 1 | 0 | 3 | 1976, 1981 |
| Paolo Bettini (ITA) |
2 | 1 | 0 | 3 | 2006, 2007 | |
| 10 | Georges Ronsse (BEL) |
2 | 0 | 1 | 3 | 1928, 1929 |
| Gianni Bugno (ITA) |
2 | 0 | 1 | 3 | 1991, 1992 | |
| 12 | Briek Schotte (BEL) |
2 | 0 | 0 | 2 | 1948, 1950 |
 Julian Alaphilippe (FRA) |
2 | 0 | 0 | 2 | 2020, 2021 | |
| 14 | Alejandro Valverde (ESP) |
1 | 2 | 4 | 7 | 2018 |
| 15 | Learco Guerra (ITA) |
1 | 2 | 0 | 3 | 1931 |
| Louison Bobet (FRA) |
1 | 2 | 0 | 3 | 1954 | |
| Francesco Moser (ITA) |
1 | 2 | 0 | 3 | 1977 | |
| 18 | André Darrigade (FRA) |
1 | 1 | 2 | 4 | 1959 |
| 19 |  Theo Middelkamp (NED) |
1 | 1 | 1 | 3 | 1947 |
 Ferdinand Kübler (SUI) |
1 | 1 | 1 | 3 | 1951 | |
| Felice Gimondi (ITA) |
1 | 1 | 1 | 3 | 1973 | |
| Giuseppe Saronni (ITA) |
1 | 1 | 1 | 3 | 1982 | |
| Moreno Argentin (ITA) |
1 | 1 | 1 | 3 | 1986 | |
| ...................... | ||||||
| Tadej Pogačar
|
1 | — | 1 | 2 | 2023, 2024 | |
| Andrej Hauptman
|
— | — | 1 | 1 | 2001 | |
Večkratni prireditelji
uredi| Uvr. | Prizorišče | Skupaj | Edicija |
|---|---|---|---|
| 1 |  København |
5 | 1931, 1937, 1949, 1956, 2011 |
| Valkenburg |
5 | 1938, 1948, 1979, 1998, 2012 | |
| 3 |  Nürburgring |
3 | 1927, 1966, 1978 |
| Zürich |
3 | 1929, 1946, 2024 | |
| 5 | Bern |
2 | 1936, 1961 |
| Reims |
2 | 1947, 1958 | |
| Varese |
2 | 1951, 2008 | |
| Lugano |
2 | 1953, 1996 | |
| Ronse |
2 | 1963, 1988 | |
| Sallanches |
2 | 1964, 1980 | |
| San Sebastián |
2 | 1965, 1997 | |
| Imola |
2 | 1968, 2020 | |
| Zolder |
2 | 1969, 2002 | |
| Mendrisio |
2 | 1971, 2009 | |
| Barcelona |
2 | 1973, 1984 | |
| Stuttgart |
2 | 1991, 2007 | |
| Verona |
2 | 1999, 2004 |
Sklici
uredi- ↑ »UCI Road World Championships, Men Elite – Road race« (PDF). UCI. Pridobljeno 21. septembra 2015.