Radegost

Radegost, Radegast, Radagast, Riedgast je bil zahodno-slovansko božanstvo med Obodriti, povezano z živinorejskim izročilom.[1]

Radegost
Radegast (Kaisarov).png
Podoba Radegosta po Kaisarovu
Kultno središčeRetra
Orožjekopje
Simbolptica, konj, bik, kopje, helebarda(?), palica
Letni časjesen
Osebne informacije
StaršiSvarog?
PoistovetenjeDažbog?
Merkur

EtimologijaUredi

Ime verjetno izhaja iz besed *radu (»vesel, zadovoljen«) in *gost (»gôst«).[2]

Osnovne značilnostiUredi

Njegov hram je stal v Retri, povezan pa je bil z vojno,[3] čeprav je bil sprva verjetno osredotočen zgolj na živinorejsko obredje.[4] Radegost je imel kot kaže tudi drugo ime- Svarožič.[5] Po Bathonovi kroniki iz 15. stoletja je Radegost prikazan tako, da v levi roki drži helebardo, z desno roko pred seboj drži ščit s podobo bika, na glavi pa je nameščena ptica, ki morda pomeni glasnika.[6] Njegovi svečeniki so o vsakovrstnih stvareh prerokovali z brskanjem po zemlji in pa s konjem, ki so ga prekrili s travo.[7][8]

VzporedniceUredi

Radegost ima neke širše vzporednice tudi širše na zahodnoslovanskem področju in morda celo na južnoslovanskem področju. Na Moravskem namreč stoji hrib Radhost, kjer naj bi prve dni po poletnem solsticiju praznovali praznik tega boga.[4][9] V Galiciji stoji naselje Radgošč.[9] Radegost je bilo tudi ime med Slovani v vzhodnih Alpah.[4] Navsezadnje pa so v južnoslovanskih krajih ponekod polažarja ali pa božičnega vola imenovali Radovan.[10] Češko delo Mater Verborum Radegosta primerja z rimskim Merkurjem.[4]

Astronomsko ozadjeUredi

Niederle in Petazzoni sta imela Radegasta za sončno božanstvo,[11] nekateri pa v njem vidijo lunarno božanstvo.[4]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. Ovsec, D. (1991): 142-143.
  2. Ovsec, D. (1991):144.
  3. Barford, P.M. (2001): 199.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Ovsec, D. (1991): 144.
  5. Vasiljev, S. (1928): 87.
  6. primerjaj z Ovsec, D. (1991):144; Vasiljev, S. (1928): 39.
  7. Ovsec, D. (1991): 191.
  8. Vasiljev, S. (1928): 110.
  9. 9,0 9,1 Vasiljev, S. (1928): 112.
  10. Ovsec, D. (1991): 145.
  11. Ovsec, D. (1991): 143.

ViriUredi

  • Barford P.M. (2001):The Slavs: Culture and Society in early Medieval Eastern Europe. Great Britain, British Museum Press.
  • Gimbutas Maria (1971): The Slavs. Londin, Thames & Hudson.
  • Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
  • Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.
  • Zaroff Roman (1999): Organized pagan Cult in Kievan Rus'. The Invention of Foreign Elite or Evolution of Local Tradition? V: Studia mythologica slavica.