Strmoglavci

Strmoglavci (znanstveno ime Sulidae) so družina morskih ptic iz reda veslonožcev, razširjena predvsem po tropskih oceanih. Ime so dobili po načinu lova, pri katerem na veliki višini oprezajo za jatami rib in se strmoglavo poženejo za njimi v vodo, pri čemer se lahko potopijo tudi 10 m in več. Ta način sicer ni značilen za vse vrste, nekatere lovijo tudi v plitvih vodah.[1]

Strmoglavci
Brown boobytern.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Suliformes (veslonožci)
Družina: Sulidae
Reichenbach, 1849
Rodovi

Telesne značilnostiUredi

 
Strmoglavec pikira v vodo

So veliki ptiči, ki zrastejo 60 do 85 cm v dolžino in okrog metra in pol prek peruti. Te so dolge, ozke in zašiljene, značilen pa je tudi dolg rep, ki ima obliko romba – zunanja repna peresa so krajša od sredinskih. Telo je izjemno vitko in spominja na torpedo, kar zmanjšuje vodni upor med potapljanjem. Zaradi tega imajo proporcionalno manjše letalne mišice od ptic podobne velikosti.[2]

Imajo čokate noge s plavalno kožico med prsti. Ta je pri nekaterih strmoglavcih živobarvna in jo uporabljajo pri dvorjenju. Tudi kljun je pogosto vpadljivo obarvan, dolg in koničast, z žagastim robom. Zgornji del ima navzdol zakrivljeno konico. Posebnost je, da se nosnice odpirajo v notranjost kljuna, kar prepreči vdor vode med silovitim padcem v morje. Oči so obrnjene rahlo naprej in imajo razmeroma široko polje binokularnega vida.[2]

Operjenost je večinoma bela ali svetlorjava oz. svetlosiva s temnimi konicami kril in običajno tudi repom. Večina vrst ima temen vzorec na obrazu. Golitev je postopna.[2]

Ekologija in razširjenostUredi

Večina vrst je razširjena po tropskih in subtropskih oceanih, nekaj pa jih živi tudi v zmernem pasu. Za razliko od cevonoscev se običajno zadržujejo bližje celinam. Prehranjujejo se s srednje velikimi ribami, kot so skuše in sardele, ter drugimi morskimi organizmi, kot so glavonožci. Pogosto lovijo v skupinah, pri čemer se s srednje višine poganjajo v vodo. Če se plen izogne začetnemu napadu, ga lahko strmoglavec preganja z mahanjem s perutmi in nogami tudi več kot 20 m globoko. Nekatere vrste za razliko od tega lovijo s potapljanjem v plitvejših vodah, podobno kot kormorani.[1][2]

Gnezdijo v skupinah na tleh.[2] V Evropi gnezdi le strmoglavec, na pečinah ob obalah severnega Atlantika. Osebki se po gnezditvi razpršijo proti jugu, občasno pa kakšnega zanese tudi proti vzhodnejšim predelom Sredozemlja. Dvakrat so bili opaženi tudi s slovenskega ozemlja.[3]

Seznam vrstUredi

Ime Slika Območje razširjenosti
strmoglavec
(Morus bassanus)
  Zahodna Evropa in Severna Amerika
kapski strmoglavec
(Morus capensis)
  obale zahodne in jugozahodne Afrike
Morus serrator oz. Sula bassana   Avstralija in Nova Zelandija
Papasula abbotti   Božični otok
Sula nebouxii   vzhodni Tihi ocean od Kalifornije do Galapaških otokov in južno v Peru
zakrinkani strmoglavec
(Sula dactylatra)
  tropski oceani med 30. vzporednikom severno in 30. južno
Sula granti   vzhodni Tihi ocean od otokov v Kalifornijskem zalivu do Galapaških otokov, Isla de la Plata v Ekvadorju in Malpelo v Kolumbiji
rjavi strmoglavec
(Sula leucogaster)
  tropski predeli Atlantskega in Tihega oceana
rdečenogi strmoglavec
(Sula sula)
  tropski predeli svetovnih oceanov razen vzhodnega Atlantika in jugovzhodnega Pacifika
Sula variegata   zahodne obale Južne Amerike od Peruja do Čila

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 Vrezec, Al. "Morske ptice". Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Pridobljeno dne 2021-01-31.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Nelson, J. Bryan (2003). "Gannets and Boobies". V Perrins, Chris (ur.). The Firefly Encyclopedia of Birds. Oxford: Firefly Books. str. 82–87.
  3. Vrezec, Al (2014). "Veslonožci Slovenije". Svet ptic. 20 (1): 6–9.