Strelec A*
Strelec A* [strélec á zvézdica] (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču krajevne Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let. 16. oktobra 2002 je mednarodna skupina, ki jo je vodil Rainer Schödel z Inštituta Maxa Plancka za zunajzemeljsko fiziko, objavila opazovanja gibanja zvezde S2 v bližini Strelca A* za dobo desetih let. Iz opazovanj skupine je razvidno, da je Strelec A* zelo masivno gosto telo[6]. S podatki keplerske tirnice za S2 so določili maso Strelca A* 2,6± 0,2 milijona Sončevih mas, ki se nahaja v prostornini s polmerom ne večjim od 17 svetlobnih ur (120 a.e.). Kasnejša opazovanja [7] so dala vrednost za maso približno 3,7 milijone Sončevih mas znotraj krogle s polmerom ne večjim od 6,25 svetlobnih ur (45 a.e.). Sončeva masa je za primerjavo približno 2·1030 kg, Neptunova glavna polos pa je 30 a.e.
Opazovalni podatki Epoha J2000 Enakonočje J2000 | |
---|---|
Ozvezdje | Strelca |
Rektascenzija | 17h 45m 40,0409s |
Deklinacija | −29° 0′ 28,118″[1] |
Podrobnosti | |
Masa | (4,31±0,38)×106[2]M☉ (4,02±0,16)×106[4] M☉ |
Astrometrija | |
Oddaljenost | 7860±140[4] 8178 ± 13(stat.) ± 22(sys.)[5] pc |
Sklici na podatkovne baze | |
SIMBAD | podatki |

Podatki opazovanj kažejo in potrjujejo domnevo da je Strelec A* supermasivna črna luknja.
Več skupin raziskovalcev, med njimi skupine na Narodnem radijskem astronomskem observatoriju (NRAO) in Astronomskem observatoriju Šanghaj, je poskusilo dobiti slike Strelca A* v radijskem spektru s pomočjo VLBI. Slike, ki so jih dobili, se ujemajo z radijskim sevanjem Strelca A* in so povezane z akrecijskim diskom in polarnimi curki supermasivne črne luknje.
Strelec A* je povezan s supermasivno črno luknjo in kar so raziskovalci videli, natančno ni črna luknja sama. Opazovana radijska in infrardeča energija izvira iz plina in prahu s temperaturo milijon stopinj, ki padata v črno luknjo. Črna luknja sama oddaja le Hawkingovo sevanje. V bližnji prihodnosti bodo astronomski interferometri omogočili neposredni pogled na dogodkovno obzorje.
Koordinati vira (J2000,0) sta: α 17h 45m 40,045s, δ −29,00775° (približno 10° proti zahodu od središča ozvezdja Strelec proti Škorpijonu.)
Sklici
uredi- ↑ Reid and Brunthaler 2004
- ↑ Gillessen et al. 2009
- ↑ Ghez, A. M.; in sod. (december 2008). »Measuring Distance and Properties of the Milky Way's Central Supermassive Black Hole with Stellar Orbits«. Astrophysical Journal. 689 (2): 1044–1062. arXiv:0808.2870. Bibcode:2008ApJ...689.1044G. doi:10.1086/592738.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 4,0 4,1 Boehle, A.; Ghez, A. M.; Schödel, R.; Meyer, L.; Yelda, S.; Albers, S.; Martinez, G. D.; Becklin, E. E.; Do, T.; Lu, J. R.; Matthews, K.; Morris, M. R.; Sitarski, B.; Witzel, G (19. julij 2016). »An Improved Distance and Mass Estimate for Sgr A* from a Multistar Orbit Analysis«. The Astrophysical Journal. 830 (1): 17. arXiv:1607.05726. Bibcode:2016ApJ...830...17B. doi:10.3847/0004-637X/830/1/17.
- ↑ A geometric distance measurement to the Galactic Center black hole with 0.3% uncertainty arxiv.org
- ↑ Schödel idr., Zvezda v 15,2-letni tirnici okoli supermasivne črne luknje v središču naše Galaksije (A star in a 15.2-year orbit around the supermassive black hole at the centre of the Milky Way), Nature, 419, 694 - 696, (2002).446
- ↑ http://www.astro.ucla.edu/~jlu/gc/
Viri
uredi- Gillessen, Stefan; in sod. (23. februar 2009). »Monitoring stellar orbits around the Massive Black Hole in the Galactic Center«. The Astrophysical Journal. 692 (2): 1075–1109. arXiv:0810.4674. Bibcode:2009ApJ...692.1075G. doi:10.1088/0004-637X/692/2/1075.
- Reid, M.J.; Brunthaler, A. (2004). »Sgr A* – Radio-source«. Astrophysical Journal. 616 (2): 872–884. arXiv:astro-ph/0408107. Bibcode:2004ApJ...616..872R. doi:10.1086/424960.