Stradanje

Stradanje je dolgotrajno premajhno ali povsem odsotno uživanje hrane in je skrajna oblika nedohranjenosti. Telo se zaradi pomanjkanja vitaminov, mineralov, hranil in energije ne more normalno razvijati in opravljati normalnih funkcij. Stradanje čez čas povzroči trajne poškodbe organov in lahko vodi v smrt.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre za posledicami stradanja vsak dan več kot 25.000 ljudi in več kot 800 milijonov svetovnega prebivalstva je kronično nedohranjenega. Povprečno umre na svetu zaradi stradanja vsakih pet sekund en otrok.

Simptomi

Stradanje povzroči izgubo telesne maščobe in mišičja; človeku lastna tkiva se namreč med stradanjem porabljajo za pridobivanje energije in posledično ohranjanje delovanja vitalnih organskih sistemov (živčevje, srce). Katabolni procesi (procesi razgradnje) se pričnejo šele takrat, ko ni nobenega vnosa uporabnih hranil v telo.

Med stradanjem se načeloma pojavi pomanjkanje vitaminov, ki se kaže kot anemija, beriberi, pelagra, skorbut ... Vse te bolezni povzročajo drisko, edeme, izpuščaje in srčno popuščanje. Posameznik je razdražljiv, utrujen, zaspan.

Učinki

Fizični

znižana bazalna presnova
zavrto izločanje spolnih hormonov
zmanjšana spolna sla
amenoreja (izostanek menstruacije) pri ženskah
zavrta produkcija semena pri moških
rast puha (lanugo)
izguba kostne mase
zaprtje
motnje spanca
mišična šibkost
hipotermija
izguba mišične mase
spremembe v dojemanju apetita
ovirana rast
smrt

Vedenjski

obsedenost s hrano (npr. zbiranje receptov)
nenavadne prehranjevalne navade
povečan vnos tekočin
povečana uporaba začimb
izguba fiziološkega mehanizma za občutje lakote in sitosti
manj izrazito okušanje
občasno prekomerno najedanje

Zaznavni

težave s koncentracijo
nerazsodnost
apatičnost

Čustveni in socialni

depresija
tesnoba
menjava razpoloženja
psihotične epizode
spremenjena osebnost
socialno izoliranje

Zdravljenje

Sestradanost običajno zdravimo s postopnim večanjem dnevnega vnosa hrane do količine, ko ni več nobenih znakov pomanjkanja hranil (dnevni vnos okoli 5000 kalorij).

Vzroki stradanja

lakota
revščina
bolezni prebavil
anoreksija (živčno hujšanje)
bulimija
nezdravljena sladkorna bolezen
nameren post
koma

Katrijn Houben in Remco C. Havermans (2012) ^[1] sta na Nizozemskem raziskovala povezav med občutljivostjo na gnus in indeksom telesne mase. V raziskavo so bile vključene ženske z različnimi indeksi telesne teže, od prenizkih do prekomernih. Osebe najprej izpolnile vprašalnik povezan z vprašanji o njihovih prehranjevalnih navad, nato pa so ocenjevale kako močno si želijo visoko kalorično hrano na slikah, ki so jim bile pokazane. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da so ženske, ki so pokazale večjo občutljivost na gnus bile v spodnji meji normalnega indeksa telesne mase oziroma podhranjene. Avtorja sta zaključila, da odpor oziroma do hrane pripomore k izogibanju hrani. (glej tudi anoreksija).

Glej tudi

↑ Houben K. in Havermans R. C. (2012). A delicious fly in the soup. The relationship between disgust, obesity, and restraint. Appetite, 58(3), 827-830.

[Houben-1] Houben K. in Havermans R. C. (2012). A delicious fly in the soup. The relationship between disgust, obesity, and restraint. Appetite, 58(3), 827-830.

[1]