Stanovanjski zakon (1991)
Stanovanjski zakon iz leta 1991, poznan tudi kot Jazbinškov zakon, je slovenski zakon s področja določanja postopkov in razmerij v večstanovanjskih hišah in stanovanj v družbeni lasti. Poleg sistemskega urejanja področja je vseboval tudi načine in pogoje za privatizacijo stanovanj, ki so bila do takrat v družbeni lasti. Na osnovi tega zakona so najemniki v družbenih stanovanjih lahko pod relativno zelo ugodnimi pogoji z odkupom pridobili lastninsko pravico nad stanovanji, v katerih so bili do tedaj imetniki stanovanjske pravice, najem je bil le tehnična artikulacija dejanske dedne posestne pravice.[1] Do 1. 11. 2010 je bilo po podatkih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije evidentiranih 160.405 kupoprodajnih pogodb, sklenjenih na osnovi določil zakona.[2]
Zakon, ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 11. oktobra 1991[3], je dobil ime po takratnemu predsedniku Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v vladi Alojza Peterleta, Mihi Jazbinšku[4], ki je bil eden glavnih avtorjev zakona. Stanovanjski zakon, sprejet v času Demosove vlade, je bil en izmed osrednjih privatizacijskih zakonov, ki naj bi omogočili socialnoekonomski prehod iz socializma v kapitalizem.[5]
Pozitivne plati
uredi- Imetnikom stanovanjske pravice (najemnikom) v teh stanovanjih je zakon omogočil nakup stanovanja po ugodnih pogojih. [1] Cena je bila določena po točkovnem sistemu z vrednostjo točke primerljivo z denacionalizacijsko točko.[navedi vir] Po poročanju Financ naj bi pri pripravi zakona med pripravljavci obstajala dilema, ali naj povprečno stanovanje stane toliko kot avtomobil Zastava 101 ali Volkswagen Golf.[1]
- Graditeljem stanovanj (družbenim organizacijam, ki so zbirala sredstva in z njimi gradila stanovanja: npr. občinski stanovanjski skladi in pokojninski zavodi) je omogočila pridobitev svežih sredstev, s katerimi naj bi zagnale nov cikel investiranja v stanovanjsko zgradbo.[6] Z odprodajo pogosto dotrajanih stanovanj so se ti institucionalni lastniki izognili prenovitvenim stroškom, ki bi jih težko krili iz takrat nizkih najemnin.
- Država je z odkupom deviz, ki so jih imetniki prodajali za nakup stanovanj, ustvarila leta 1991 tisti čas izredno potrebne minimalne devizne rezerve.[7]
- Po nekaterih teorijah previsok delež lastniških stanovanj skozi nemobilnost prebivalstva resno ogroža ekonomsko uspešnost Slovenije.[navedi vir]
Negativne plati
uredi- Vse organizacije, lastnice javnega stanovanjskega najemnega fonda, so ostale brez večine svojega osnovnega fonda. Od prodaje zbrana kupnina je bila veliko premajhna za resno obnovo fonda. [8] Slabša dostopnost neprofitnega fonda vpliva tudi na osamosvajanje mladih.[9]
- Državljane je postavil v neenak položaj, saj je nekaterim (najemnikom) omogočil nakup stanovanja pod ugodnimi pogoji, ostalim pa ne.
- Najemnike, ki se niso odločili za nakup, pa so njihova stanovanja nato bila vrnjena denacionalizacijskim upravičencem, je pogosto izpostavil šikaniranju novih lastnikov, ki z višino uzakonjene neprofitne najemnine niso bili zadovoljni, ali pa so stanovanja potrebovali zase in so želeli najemnike neprostovoljno izseliti.[10]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Jazbinškov zakon: Za sto kvadratnih metrov veliko stanovanje na Miklošičevi le 1500 evrov«. Dnevnik d.d. 10. november 2010.
- ↑ »Odkup stanovanj po t. i. Jazbinškovem zakonu«. Rebeka Rupnik, Stanovanjski sklad Republike Slovenije. 12. november 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. novembra 2010.
- ↑ »Uradni list RS« (PDF). 11. oktober 1991. Pridobljeno 3. avgusta 2015.
- ↑ »Zgodovina ministrstva za okolje in prostor«. Ministrstvo za okolje in prostor (arhiv). Pridobljeno 11. oktobra 2013.
- ↑ »Gospodarska tranzicija v Sloveniji (1990-2004)«. Inštitut za novejšo zgodovino. Pridobljeno 3. avgusta 2015.
- ↑ »Stanovanjski zakon« (pdf). Uradni list Republike Slovenije. 11. oktober 1991. Pridobljeno 11. oktobra 2013.
- ↑ »Kakovostno in ekonomično bivanje v starosti«. im; Dnevnik d.d. 6. maj 2013.
- ↑ »Projekt Za vecjo mobilnost – For better mobility; Akcijski načrt za večjo mobilnost« (pdf). Združenje delodajalcev Slovenije. september 2009. Pridobljeno 11. oktobra 2013.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Premalo neprofitnih stanovanj«. Matjaž Albreht, Delo d.d. 30. december 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2013.
- ↑ »Žrtve tranzicije; Novi stanovanjski zakon bo še poslabšal položaj najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih«. Mladina d.d., Urša Matos. 19. marec 2003.