Stanovanjski zakon (1991)
Stanovanjski zakon iz leta 1991, poznan tudi kot Jazbinškov zakon, je slovenski zakon s področja določanja postopkov in razmerij v večstanovanjskih hišah in stanovanj v družbeni lasti. Poleg sistemskega urejanja področja je vseboval tudi načine in pogoje za privatizacijo stanovanj, ki so bila do takrat v družbeni lasti. Na osnovi tega zakona so najemniki v družbenih stanovanjih lahko pod relativno zelo ugodnimi pogoji z odkupom pridobili lastninsko pravico nad stanovanji, v katerih so bili do tedaj imetniki stanovanjske pravice, najem je bil le tehnična artikulacija dejanske dedne posestne pravice.[1] Do 1. 11. 2010 je bilo po podatkih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije evidentiranih 160.405 kupoprodajnih pogodb, sklenjenih na osnovi določil zakona.[2]
Zakon, ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 11. oktobra 1991[3], je dobil ime po takratnemu predsedniku Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v vladi Alojza Peterleta, Mihi Jazbinšku[4], ki je bil eden glavnih avtorjev zakona. Stanovanjski zakon, sprejet v času Demosove vlade, je bil en izmed osrednjih privatizacijskih zakonov, ki naj bi omogočili socialnoekonomski prehod iz socializma v kapitalizem.[5]
Pozitivne platiUredi
- Imetnikom stanovanjske pravice (najemnikom) v teh stanovanjih je zakon omogočil nakup stanovanja po ugodnih pogojih. [1] Cena je bila določena po točkovnem sistemu z vrednostjo točke primerljivo z denacionalizacijsko točko.[navedi vir] Po poročanju Financ naj bi pri pripravi zakona med pripravljavci obstajala dilema, ali naj povprečno stanovanje stane toliko kot avtomobil Zastava 101 ali Volkswagen Golf.[1]
- Graditeljem stanovanj (družbenim organizacijam, ki so zbirala sredstva in z njimi gradila stanovanja: npr. občinski stanovanjski skladi in pokojninski zavodi) je omogočila pridobitev svežih sredstev, s katerimi naj bi zagnale nov cikel investiranja v stanovanjsko zgradbo.[6] Z odprodajo pogosto dotrajanih stanovanj so se ti institucionalni lastniki izognili prenovitvenim stroškom, ki bi jih težko krili iz takrat nizkih najemnin.
- Država je z odkupom deviz, ki so jih imetniki prodajali za nakup stanovanj, ustvarila leta 1991 tisti čas izredno potrebne minimalne devizne rezerve.[7]
- Po nekaterih teorijah previsok delež lastniških stanovanj skozi nemobilnost prebivalstva resno ogroža ekonomsko uspešnost Slovenije.[navedi vir]
Negativne platiUredi
- Vse organizacije, lastnice javnega stanovanjskega najemnega fonda, so ostale brez večine svojega osnovnega fonda. Od prodaje zbrana kupnina je bila veliko premajhna za resno obnovo fonda. [8] Slabša dostopnost neprofitnega fonda vpliva tudi na osamosvajanje mladih.[9]
- Državljane je postavil v neenak položaj, saj je nekaterim (najemnikom) omogočil nakup stanovanja pod ugodnimi pogoji, ostalim pa ne.
- Najemnike, ki se niso odločili za nakup, pa so njihova stanovanja nato bila vrnjena denacionalizacijskim upravičencem, je pogosto izpostavil šikaniranju novih lastnikov, ki z višino uzakonjene neprofitne najemnine niso bili zadovoljni, ali pa so stanovanja potrebovali zase in so želeli najemnike neprostovoljno izseliti.[10]
SkliciUredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 "Jazbinškov zakon: Za sto kvadratnih metrov veliko stanovanje na Miklošičevi le 1500 evrov". Dnevnik d.d. 10. november 2010.
- ↑ "Odkup stanovanj po t. i. Jazbinškovem zakonu". Rebeka Rupnik, Stanovanjski sklad Republike Slovenije. 12. november 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-11-14.
- ↑ "Uradni list RS" (PDF). 11. 10. 1991. Pridobljeno dne 3. 8. 2015.
- ↑ "Zgodovina ministrstva za okolje in prostor". Ministrstvo za okolje in prostor (arhiv). Pridobljeno dne 11.10.2013.
- ↑ "Gospodarska tranzicija v Sloveniji (1990-2004)". Inštitut za novejšo zgodovino. Pridobljeno dne 3. 8. 2015.
- ↑ "Stanovanjski zakon" (pdf). Uradni list Republike Slovenije. 11.10.1991. Pridobljeno dne 11.10.2013.
- ↑ "Kakovostno in ekonomično bivanje v starosti". im; Dnevnik d.d. 6. maj 2013.
- ↑ "Projekt Za vecjo mobilnost – For better mobility; Akcijski načrt za večjo mobilnost" (pdf). Združenje delodajalcev Slovenije. september 2009. Pridobljeno dne 11.10.2013.
- ↑ "Premalo neprofitnih stanovanj". Matjaž Albreht, Delo d.d. 30.12.2010.
- ↑ "Žrtve tranzicije; Novi stanovanjski zakon bo še poslabšal položaj najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih". Mladina d.d., Urša Matos. 19. 3. 2003.