Škraplja
Škraplje so podolgovat žleb na neporaslih površinah trdega apnenca, ki nastane pod vplivom tekoče vode. Geomorfološka površinska oblika škrapelj je značilna za kraški svet.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/Silberen_Detail.jpg/220px-Silberen_Detail.jpg)
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/%C5%A0kraplje.jpg/320px-%C5%A0kraplje.jpg)
Tekoča voda lahko teče po apnencu kot deževnica, talna voda, vode iz ledenikov ali morska voda. Pri tem počasi raztaplja apnenec, ki se pod vplivom organskih kislin v vodi (te pridejo vanjo preko atmosfere ali z izpiranjem tal) raztopi in pomeša z njo.
Škraplje med seboj ločijo vmesni grebeni, ki so na določenih mestih lahko izjemno ostri. Take grebene imenujemo skalni noži, teren »posipan« z njimi pa je izjemno težko prehoden. Površju, ki je gosto pokrito s škrapljami pravimo škrapljišče, lahko pa je nadzemno ali podzemno (če je voda izdolbla škraplje pod vrhnjo plastjo prsti).
Podoben kraški pojav, vendar v manjših dimenzijah so žlebiči.