Slovenski razkol

knjiga Jožeta Možine

Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora je znanstvena monografija zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine, v kateri avtor obravnava dogodke in vzroke, ki so v času druge svetovne vojne pripeljali do slovenskega razkola. Zaradi pozitivnega odziva med bralci je knjiga doživela več ponatisov.[1][2]

Slovenski razkol  
AvtorJože Možina
DržavaSlovenija
JezikSlovenščina
ZaložnikMedijske in raziskovalne storitve Jožef Možina s. p., sozaložniki Mohorjeve družbe iz Celja, Celovca in Gorice
Datum izida2019
Subjektslovenska književnost
Št. strani624
Klasifikacija
COBISS ID303780864

Knjiga Slovenski razkol je zgodovinsko delo, ki z dokumenti in pričevanji prinaša odgovor na pomembno vprašanje slovenske novejše zgodovine: zakaj in kako so Slovenci med drugo svetovno vojno spolzeli v oster narodni razkol, kdo je ta proces povzročil in kje se je vse skupaj začelo. Narodni razkol se je namreč tekom vojne krepil in razširil na celotno ozemlje ter s travmatičnimi posledicami sega še v sedanji čas. Prav zato je knjiga aktualna in s svojimi novimi razkritji pomembna za slovensko prihodnost.

Posebna značilnost knjige je uporaba doslej neznanih oz. neuporabljenih arhivov, fotografij in dokumentov, tudi desetletja zakopanega arhiva stražarjev, kar prinaša številna povsem nova odkritja, med drugim originalni medvojni osebni dnevnik Cirila Žebota, osebno korespondenco med voditeljico VOS Zdenko Kidrič in komunističnim voditeljem Edvardom Kardeljem in podobno. Kot sekundarni vir so v knjigi uporabljena tudi pričevanja oseb, ki so doživljale vojne dogodke. Knjiga je utemeljena na analizah podatkov o smrtnih žrtvah in povzročiteljih na različnih straneh, pridobljenih iz baze Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, kar je prikazano v grafih. Časovni poteki, ki jih prikazujejo grafi, omogočajo boljše razumevanje slovenskega razkola, ki se je v letih 1941 in 1942 začel v Ljubljanski pokrajini vzpostavljati med revolucionarnim (komunističnim) in protirevolucionarnim taborom. Grafični prikazi poteka vojne z vidika žrtev in povzročiteljev teh žrtev predstavljajo ključno konceptualno pridobitev za slovensko zgodovinopisje tega obdobja.

Knjiga sicer osvetljuje obdobje polpretekle slovenske zgodovine, a omogoča tudi boljše razumevanje sedanjosti. Kot dokazujejo najnovejše epigenetske raziskave, se travmatične izkušnje prednikov prenašajo na naslednje rodove ne le v spominu, ampak tudi v genskem zapisu. Sledi vojne tako ostanejo kot travme, posebej če jih ne poznamo in ne raziščemo. Slovenski razkol zato ni le običajno zgodovinsko delo, saj poleg zgodovinskih dejstev vključuje tudi sociološke in psihološko emocionalne prvine vrednotenja razmer vse do soočenja s transgeneracijskim prenosom vojnih travm.

SkliciUredi

  1. Ognjišče, Alen Salihović, Radio. "Možina o že tretjem ponatisu knjige Slovenski razkol: Čas je za resnico!". Radio Ognjišče. Pridobljeno dne 2020-09-12.
  2. R, C. "Še četrti ponatis sedaj že legendarne Možinove knjige »Slovenski razkol«! - demokracija.si". demokracija.si. Pridobljeno dne 2020-10-23.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi