Wikipedija

Slavko Vesenjak

Slavko Vesenjak, slovenski odvetnik

Slavko Vesenjak
Portret
Rojstvo1981
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicpravnik
Spletna stran
vesenjak.si

Je avtor znanstvenih člankov in predavatelj. Zastopal je pri več odmevnih postopkih pred Vrhovnim sodiščem in Evropskim sodiščem človekovih pravic. Bil je član Državne volilne komisije.

Kazensko pravo uredi

Vrhovno sodišče je leta 2019 odločilo, da nekaj sadik konoplje ne predstavlja kaznivega dejanja in oprostilo obtoženca, ki ga je zagovarjal odvetnik Vesenjak. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da člen kazenskega zakonika, ki govori o prepovedani trgovini z mamili (186. člen KZ-1), glasi, da se kaznuje tisti, "kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog", beseda proizvodnja pa da "že sama vključuje izdelovanje, gojenje v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo, saj že, če izhajamo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, beseda proizvajati pomeni producirati večje količine." Vrhovni sodniki so še ponovili, da proizvodnja pomeni izdelavo ali gojenje večje količine prepovedanih snovi, ki je namenjeno širšemu krogu ljudi.[1]

V medijsko odmevnem primeru umora ravnateljice Waldorfske šole Elene Begant je uspešno zastopal moža Aleksandra Beganta, ki je spečo ženo s sekiro enajstkrat udaril po glavi, po sojenju pa je bil obsojen na nižjo kazen, kot se je pogodil na predobravnavnem naroku.[2][3] Najprej je podpisal priznanje in predlog 20 let zapora, a mu je sodnica po obravnavi prisodila 18 let, zaradi obsodbe na dolgo zaporno kazen pa ga tudi oprostila plačila stroškov postopka.[2]

Korporativno in davčno pravo uredi

Vesenjak je uspel tudi pri odmevni odločitvi Vrhovnega sodišča, ki je julija 2017 odločilo, da morajo biti vsi delavci migranti, tisti torej, ki živijo v Sloveniji, delajo pa v drugi državi, enako obdavčeni kot ostali.[4] Vrhovno sodišče je odločilo, da jim bo država morala preplačane zneske vrniti. Vesenjak je zastopal Sindikat delavcev migrantov Slovenije.[5]

Kolektivna tožba uredi

Odvetnik Vesenjak zastopa volivce invalide v postopku kolektivne tožbe proti Republiki Sloveniji v višini 54 milijonov evrov. Društvo za pravice invalidov Slovenije je postopek sprožilo, ker po dvanajstih letih od uveljavitve Konvencije o pravicah invalidov ta še vedno ni uresničena, saj volišča pri volitvah in referendumih niso dostopna invalidom.[6] Gre za enega prvih postopkov s kolektivno tožbo v Sloveniji[7] odkar je leta 2017 Državni zbor sprejel Zakon o kolektivnih tožbah.[8]

Evropsko sodišče za človekove pravice uredi

Vesenjak je zastopal tudi volivce invalide v odmevnem postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Pred referendumom leta 2015 sta dva volivca invalida prosila, naj bodo njuna volišča dostopna.[9] Volilni organi in sodišča so njuni vlogi in pritožbe zavrnili. Pred volitvami v Evropski parlament leta 2019 sta prošnji razširila tudi na volitve. Ko sta tudi Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče zavrnila vse njune vloge, sta skupaj z Društvom za pravice invalidov Slovenije (Drupis) vložila pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice.[9] Januarja 2020 je sodišče sprožilo postopek proti Sloveniji.[10]

Oktobra 2021 je ESČP odločilo, da sta Vrhovno in Ustavno sodišče diskriminirali oba pritožnika, ko sta njuna zahtevka zavrnili z obrazložitvijo, da naj spor ne bi bil v pristojnosti slovenskih sodišč. ESČP je odločilo, da morajo sodišča zagotoviti pravna sredstva »s preventivnim učinkom«, ni pa pritrdilo očitkom o diskriminaciji pri prilagoditvi stavb in volišč.[11]

Znanstvena in strokovna aktivnost uredi

Vesenjak je avtor mednarodnih znanstvenih objav in predavatelj.[12][13] Med drugim je objavil članek v reviji Transition Studies Review pri založbi Springer,[14] v reviji s faktorjem vpliva Lex Localis[15] in v Enciklopediji ustave ZDA, ki je izšla pri ameriški založbi Facts on File.[16] Predava s področja korporacijskega, obligacijskega, davčnega in mednarodnega gospodarskega prava.[17][18][12] Diplomsko nalogo pripravljal na pravni fakulteti univerze UCLA[19] in leta 2006 je prejel Rektorjevo nagrado za najboljšega študenta generacije.[20] Bil je prodekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru.[21] Bil je član Državne volilne komisije v dveh mandatih med leti 2006 in 2008 ter 2012 in 2016.[22]

Dostop do informacij javnega značaja uredi

Ko je zaradi nezakonitega financiranja volilne kampanje župana Maribora Andreja Fištravca bil obsojen vodja kampanje Darko Berlič,[23] sodišče po navodilu Vrhovnega sodišča novinarju Petru Jančiču ni omogočilo dostopa do besedila sodbe kot informacije javnega značaja. Odločitev sodišča je potrdila Informacijska pooblaščenka.[24] Vesenjak je v zastopal Jančiča pred Upravnim sodiščem, ki je odločilo v prid Jančiču in odpravilo odločitev sodišča in Informacijske pooblaščenke.[25]

V zakonodajnih in sodnih postopkih zastopa delavce migrante, ki so zaposleni v Avstriji in davke plačujejo v Sloveniji.[26][27] V zadevi prvega referenduma z e-glasovanjem v Sloveniji pred Ustavnim sodiščem zastopa občino Hoče-Slivnica.[28][29]

Zunanje povezave uredi

Sklici uredi

  1. ↑ »Večer - Nekaj sadik konoplje še ne pomeni dilanja«. www.vecer.com. 9. november 2019. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 Andlovič, Aleš (26. september 2014). »Spečo ženo s sekiro enajstkrat udaril po glavi«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  3. ↑ »Svet24.si - Aleksandru Begantu za umor žene Elene 18 let zapora«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  4. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  5. ↑ »Zakaj slovenska čistilka v avstrijski državni službi plača dohodnino na Slovenskem, uslužbenka, ki izdaja dokumente, pa ne«. Finance.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  6. ↑ »STA: Disabled take Slovenia to Human Rights Court over polling stations accessibility«. english.sta.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  7. ↑ »Register kolektivnih tožb«. Vrhovno sodišče RS.
  8. ↑ »Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT)«. pisrs. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  9. ↑ 9,0 9,1 »STA: Disabled take Slovenia to Human Rights Court over polling stations accessibility«. english.sta.si. Pridobljeno 14. januarja 2020.
  10. ↑ »HUDOC - European Court of Human Rights«. hudoc.echr.coe.int. Pridobljeno 14. januarja 2020.
  11. ↑ »ESČP: Slovenija mora zaradi diskriminacije dvema invalidoma plačati 6400 evrov odškodnine«. MMC RTV-SLO. 26. oktober 2021. Pridobljeno 2. avgusta 2023.
  12. ↑ 12,0 12,1 »VABILO na SPOT delavnico: "IZTERJAVA ZAPADLIH TERJATEV" (OOZ Maribor, 28.09.2018 | 9:00-12:00) – OOZ Maribor – Območna obrtno podjetniška zbornica Maribor«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2020. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  13. ↑ »Delavnica: »DOBRI TEMELJI PRAVNEGA RAZMERJA MED DELODAJALCEM IN DELAVCI« – Štajerska gospodarska zbornica«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2020. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  14. ↑ Bertollo, Massimiliano; Appolloni, Omar; Izquierdo, Juana Bustamante; Angelis, Francesco De; Lelli, Edoardo; Vesenjak, Slavko (2009). »China and the Different Regional Approaches in Africa«. Transition Studies Review (v angleščini). Zv. 16, št. 2. str. 404–420.
  15. ↑ Vesenjak, Slavko. »Odpoklic voljenih funkcionarjev«. Cobiss. Lex Localis.
  16. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Roberts, John G., Jr. (1955- ) : Supreme Court Justice :: COBISS+«. plus.cobiss.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  17. ↑ »Predavanje DRUŽINSKI PRENOS PODJETIJ–pravni vidik (MOS'2017, 14.9.2017) – OOZ Maribor – Območna obrtno podjetniška zbornica Maribor«. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  18. ↑ »V Avstriji smo zaradi državne zakonodaje manj konkurenčni«. www.ozs.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  19. ↑ Vesenjak, Slavko (2005). Institut odpoklica voljenih javnih funkcionarjev v ZDA in možnost implementacije v slovenski pravni sistem: diplomska naloga. S. Vesenjak.
  20. ↑ »Faculty of Law Maribor - Rector's Award«. www.pf.um.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  21. ↑ »STA: Šime Ivanjko novi dekan mariborske pravne fakultete«. www.sta.si. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  22. ↑ »DZ imenoval novo sestavo Državne volilne komisije«. Dnevnik. Pridobljeno 16. januarja 2020.
  23. ↑ eMaribor, Uredništvo (28. julij 2018). »Višje sodišče potrdilo goljufije v Fištravčevi kampanji«. e-Maribor. Pridobljeno 1. oktobra 2020.
  24. ↑ »Koruptivno: Sodbo o goljufanju levice pred volitvami prikriti javnosti«. Spletni časopis. 12. junij 2018. Pridobljeno 1. oktobra 2020.
  25. ↑ »Konec prikrivanja sodb o goljufanju politikov v kampanjah? - siol.net«. siol.net. Pridobljeno 1. oktobra 2020.
  26. ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »Avstrija varčuje pri delavcih iz tujine«. RTV 4D. Pridobljeno 29. novembra 2020.
  27. ↑ »Delavci migranti: Ministrstvo za finance se na nezakonito ravnanje FURS-a ne odziva«. maribor24.si. 8. november 2017. Pridobljeno 29. novembra 2020.
  28. ↑ »Ustavno sodišče zadržalo izvedbo referenduma v Rogozi«. www.vecer.com. 27. november 2020. Pridobljeno 29. novembra 2020.
  29. ↑ »Rogoza: Referenduma o poštni številki v nedeljo (še) ne bo«. www.vecer.com. 24. november 2020. Pridobljeno 29. novembra 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slavko_Vesenjak&oldid=6090472«