Sindrom kronične utrujenosti

Sindrom kronične utrujenosti (tudi mialgični encefalomielitis) je kompleksno in dolgotrajno zdravstveno stanje, za katero sta med drugim značilni huda prolongirana utrujenost in kognitivna disfunkcija.[10][1] Diagnosticiranje temelji na dogovorjenih kriterijih, ki zajemajo prisotnost različnih simptomov. Poglavitni simptomi, pomembni za postavitev diagnoze, so dolgo časa prisotno poslabšanje stanja ob običajni psihološki oziroma telesni dejavnosti, ki sicer pri zdravih ne povzroči večje utrujenosti,[11][12] znatno zmanjšana sposobnost opravljanja nalog, ki so bile pred boleznijo rutinske, ter motnje spanca.[11][13][1][3][14]:7 Prisotni so lahko številni drugi simptomi in znaki, ki lahko prizadenejo razne organske sisteme. Pogosto je prisotna kronična bolečina.[13][1] Drugi možni simptomi so še, na primer, zmerno povišana telesna temperatura, bolečine v žrelu, povečane vratne ali pazdušne bezgavke, mišična oslabelost, bolečine v mišicah, migrirajoče artralgije (bolečine v sklepih), različne nevropsihološke težave.[10] Včasih se prekriva z drugimi nepojasnjenimi somatskimi sindromi, npr. fibromialgijo.[15]

Sindrom kronične utrujenosti
Specialnostnevrologija, revmatologija uredi v wikpodatkih
Simptomidolgotrajna utrujenost, poslabšanje simptomov ob telesni dejavnosti ...[1]
Običajni začeteknajpogosteje v starosti 40-60 let[2]
Trajanjepogosto več let[3]
Vzrokineznan[1]
Dejavniki tveganjaženski spol, virusna ali bakterijska okužba, dedni dejavniki, hujša poškodba, hud psihološki stres in drugi[4][5]:1–2
Diagnostični postopkina osnovi simptomov[1]
Zdravljenjesimptomatsko[6][7]
Pogostostv svetovnem merilu okoli 0,68–1 %[8][9]

Vzrok ni pojasnjen, obstajajo pa različni predlagani biološki, genetski, infekcijski, fizikalni in psihološki mehanizmi vpliva na biokemične procese v telesu, ki privedejo do sindroma kronične utrujenosti.[4][16] Za potrditev diagnoze ni na voljo nobenega diagnostičnega testa in diagnoza temelji le na bolnikovi simptomatiki.[17] Utrujenost, ki je značilna za sindrom kronične utrujenosti, ni posledica večjega napora in se znatno ne izboljša s počitkom, prav tako pa ni posledica kakšne druge, predhodne bolezni.[13] Utrujenost je pogost simptom številnih bolezni, vendar pa je posebnost utrujenosti kot simptoma sindroma kronične utrujenosti nepojasnjenost nastanka ter prisotnost funkcionalne motnje.[18]

Pri bolnikih lahko pride čez nekaj časa do izzvenitve simptomov ali izboljšanja stanja, pri nekaterih pa je huda in obremenjujoča simptomatika lahko tudi zelo vztrajna.[19] Na voljo ni specifičnih zdravil ali drugih oblik zdravljenja; zdravljenje temelji na lajšanju simptomov.[6][20]

Sindrom kronične utrujenosti ima okoli 1 % vseh bolnikov, ki so v oskrbi družinskih zdravnikov. Ocene o pojavnosti sindroma se zelo razlikujejo, saj različne epidemiološke študije različno opredeljujejo bolezen.[9][17][8] V svetovnem merilu naj bi okoli 0,68–1 % prebivalstva v življenju zbolelo za sindromom kronične utrujenosti.[8][9] Približno 1,5- do 2-krat pogosteje se pojavlja pri ženskah.[9] Najpogosteje prizadene odrasle v starosti od 40 do 60 let,[2] vendar se lahko pojavi kadarkoli v življenju, tudi v otroštvu.[21]

Znaki in simptomi

uredi

Ameriški Center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (CDC) priporoča naslednje kriterije za postavitev diagnoze:[13]

  1. Znatno zmanjšana sposobnost za opravljanje dejavnosti, ki so pred boleznijo veljale za običajne. Zmanjšano sposobnost za dejavnosti spremlja utrujenost; stanje traja vsaj 6 mesecev.
  2. Poslabšanje simptomov po telesni ali duševni dejavnosti, ki pred boleznijo ne bi povzročila težave. Bolnik težko predvidi, kakšna aktivnost bo poslabšala bolezen. Poslabšanje običajno sledi 12 do 48 ur po dejavnosti.[22] Takšno poslabšanje lahko traja več dni, tednov ali celo dlje, ter jo imenujemo tudi »poobremenitveno slabo počutje«.
  3. Težave s spanjem; utrujenost ne mine kljub dolgemu spancu, bolniki lahko imajo težave z budnostjo ali pa ne morejo zaspati oziroma se zbujajo.

Poleg tega mora biti prisoten vsaj še eden od naslednjih simptomov:[13]

Drugi pogosti simptomi

uredi

Pri nekaterih bolnikih s sindromom kronične utrujenosti se lahko pojavijo:[13]

Vzrok

uredi

Vzrok sindroma ni pojasnjen.[23] Verjetno gre za preplet genskih, fizioloških in psiholoških dejavnikov.[16]

Pogosto se začne nenadno, kot gripi podobna bolezen in tudi zato so predlagali razne povzročitelje okužb (mononukleoza, okužba s Chlamydophila pneumoniae, človeški herpesvirus 6, lymska bolezen) kot vzrok sindromu kronične utrujenosti, vendar za nobenega ni dovolj dokazov.[24][14] Prisotno je lahko tudi vnetje v telesu.[25] Pogosto sindrom kronične utrujenosti sledi virusni okužbi, kot sta mononukleoza ali virusni gastroenteritis.[26]

Vloga psiholoških dejavnikov v nastanku bolezni ni jasna.[27] Nekateri bolniki povsem zavračajo možnost psihološkega vzroka in pripisujejo bolezen povsem fizičnim vzrokom.[28] CDC opredeljuje SKU kot telesno bolezen[29] in tudi glede na razvrstitev bolezni Svetovne zdravstvene organizacije (ICD-11) je uvrščena med nevrološke bolezni.[30]

Dejavniki tveganja

uredi

Bolezen prizadene ljudi vseh ras, starosti in družbenih razredov.

Pogosteje se pojavlja pri ženskah.[3] Avtorji metaanalize iz leta 2020 ocenjujejo, da se sindrom kronične utrujenosti pojavlja pri ženskah 1,5- do 2-krat pogosteje. Vendar pa različne raziskave različno opredeljujejo bolezen in uporabljajo različne diagnostične metode, tako da so epidemiološke ocene bolezni nezanesljive.[9] Ameriški CDC ocenjuje, da se bolezen pri ženskah pojavlja do štirikrat pogsteje kot pri moških.[2] Nastopi lahko pri katerikoli starosti, vendar se najpogosteje pojavi pri odraslih med 40. in 60. letom starosti.[2] Razširjenost bolezni med otroci in mladostniki je manjša kot pri odraslih.[21] Podatki kažejo, da so krvni sorodniki bolnikov s SKU tudi sami bolj podvrženi bolezni, kar lahko pomeni, da imajo tudi genski dejavniki vpliv.[12]

Med drugimi dejavniki tveganja so psihološki stres, travma v otroštvu, perfekcionistična osebnost, starost, nizka stopnja izobrazbe, predhodna duševna bolezen ter alergije. Na osnovi tega nekateri menijo, da so vzrok sindromu kronične utrujenosti stresni odzivi notranjih organov.[31][32]

Zdravljenje

uredi

Na voljo ni specifičnih odobrenih zdravil ali drugih oblik zdravljenja,[6][33] so pa preskušali učinkovitost različnih zdravil in raziskave še vedno potekajo.[34] Leta 2016 je ameriška Agencija za raziskave in kakovost v zdravstvu objavila, da obstaja veliko različnih načinov obvladovanja SKU, da pri številnih bolnikih uporabljajo večplastne pristope, vendar pa da nobeno zdravilo uradno ni odobreno za zdravljenje te bolezni. Se pa nekatera zdravila uporabljajo nenamensko. V poročilu so zaključili, da sta svetovanje in terapija s stopnjevano aktivnostjo pokazala določene učinke, vendar ni dovolj raziskav, da bi ju lahko priporočili za vse bolnike. Podatki tudi kažejo, da lahko terapija s stopnjevano aktivnostjo poslabša simptome pri nekaterih bolnikih.[35] Zaradi možnosti škodljivih učinkov CDC terapije s stopnjevalno aktivnostjo več ne priporoča.[36][37] Smernice CDC glede zdravljenja SKU pravijo, da zdravilo, ki bi pozdravilo bolezen, ne obstaja, obstaja pa več načinov blaženja simptomov,[6] na primer za lajšanje težav s spanjem, bolečine, omotice in vrtoglavice ter težav s spominom in koncentracijo.[6]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 »Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 13. april 2020. Pridobljeno 20. maja 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS)« (v ameriški angleščini). CDC. 12. julij 2018. Pridobljeno 24. maja 2020.
  3. 3,0 3,1 3,2 »What is ME/CFS? | Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 12. julij 2018. Pridobljeno 21. maja 2020.
  4. 4,0 4,1 »Possible Causes | Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 15. maj 2019. Pridobljeno 20. maja 2020.
  5. Carruthers BM, van de Sande MI, De Meirleir KL, Klimas NG, Broderick G, Mitchell T, Staines D, Powles ACP, Speight N, Vallings R, Bateman L, Bell DS, Carlo-Stella N, Chia J, Darragh A, Gerken A, Jo D, Lewis D, Light AR, Light K, Marshall-Gradisnik S, McLaren-Howard J, Mena I, Miwa K, Murovska M, Steven S (2012). MYALGIC ENCEPHALOMYELITIS – Adult & Paediatric: International Consensus Primer for Medical Practitioners Authors - International Consensus Panel.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 »Treatment of ME/CFS | Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 19. november 2019. Pridobljeno 22. maja 2020.   Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
  7. »Publication of Cochrane Review: 'Exercise therapy for chronic fatigue syndrome'«. Cochrane (v angleščini). 21. maj 2020. Pridobljeno 24. maja 2020. It now places more emphasis on the limited applicability of the evidence to definitions of myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome (ME/CFS) used in the included studies, the long-term effects of exercise on symptoms of fatigue, and acknowledges the limitations of the evidence about harms that may occur.
  8. 8,0 8,1 8,2 Sandler, Carolina X; Lloyd, Andrew R (2020). »Chronic fatigue syndrome: progress and possibilities«. Medical Journal of Australia. 212 (9): 428–433. doi:10.5694/mja2.50553. ISSN 0025-729X. PMID 32248536. S2CID 214810583.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Lim EJ; Ahn YC; Jang ES; Lee SW; Lee SH; Son CG (Februar 2020). »Systematic review and meta-analysis of the prevalence of chronic fatigue syndrome/myalgic encephalomyelitis (CFS/ME)«. J Transl Med. 18 (1): 100. doi:10.1186/s12967-020-02269-0. PMC 7038594. PMID 32093722.
  10. 10,0 10,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 1. 2021.
  11. 11,0 11,1 »Information for Healthcare Providers | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 13. april 2020. Pridobljeno 17. junija 2020.
  12. 12,0 12,1 Dibble, Joshua J; McGrath, Simon J; Ponting, Chris P (30. september 2020). »Genetic risk factors of ME/CFS: a critical review«. Human Molecular Genetics. 29 (R1): R117–R124. doi:10.1093/hmg/ddaa169. PMC 7530519. PMID 32744306.
  13. 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 13,5 »Symptoms of ME/CFS | Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 19. november 2019. Pridobljeno 20. maja 2020.
  14. 14,0 14,1 Committee on the Diagnostic Criteria for Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome; Board on the Health of Select Populations; Institute of, Medicine (10. februar 2015). Beyond Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome: Redefining an Illness (PDF). PMID 25695122.
  15. Levstik, Igor (2001). Kognitivno-vedenjski model sindroma kronične utrujenosti. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 10, številka 1, str. 97-104.
  16. 16,0 16,1 Afari N; Buchwald D (Februar 2003). »Chronic fatigue syndrome: a review«. The American Journal of Psychiatry. 160 (2): 221–236. doi:10.1176/appi.ajp.160.2.221. PMID 12562565.
  17. 17,0 17,1 Estévez-López, Fernando; Mudie, Kathleen; Wang-Steverding, Xia; Bakken, Inger Johanne; Ivanovs, Andrejs; Castro-Marrero, Jesús; Nacul, Luis; Alegre, Jose; Zalewski, Paweł; Słomko, Joanna; Strand, Elin Bolle; Pheby, Derek; Shikova, Evelina; Lorusso, Lorenzo; Capelli, Enrica; Sekulic, Slobodan; Scheibenbogen, Carmen; Sepúlveda, Nuno; Murovska, Modra; Lacerda, Eliana (21. maj 2020). »Systematic Review of the Epidemiological Burden of Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome Across Europe: Current Evidence and EUROMENE Research Recommendations for Epidemiology«. Journal of Clinical Medicine. MDPI AG. 9 (5): 1557. doi:10.3390/jcm9051557. ISSN 2077-0383. PMC 7290765. PMID 32455633.
  18. Ranjith G (Januar 2005). »Epidemiology of chronic fatigue syndrome«. Occupational Medicine. 55 (1): 13–19. doi:10.1093/occmed/kqi012. PMID 15699086.
  19. »Severely Affected Patients - Clinical Care of Patients - Healthcare Providers - Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS)«. CDC. 19. november 2019. Pridobljeno 30. novembra 2020.
  20. »1 Guidance - Chronic fatigue syndrome/myalgic encephalomyelitis (or encephalopathy): diagnosis and management - Guidance«. NICE. 22. avgust 2007. Pridobljeno 11. julija 2020.
  21. 21,0 21,1 »ME/CFS in Children | Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 15. maj 2019. Pridobljeno 24. maja 2020. ME/CFS is often thought of as a problem in adults, but children (both adolescents and younger children) can also get ME/CFS.
  22. »Treating the Most Disruptive Symptoms First and Preventing Worsening of Symptoms | CDC«. www.cdc.gov (v ameriški angleščini). 19. november 2019. Pridobljeno 19. avgusta 2020.
  23. Unger ER; Lin JS; Brimmer DJ; Lapp CW; Komaroff AL; Nath A; Laird S; Iskander J (december 2016). »CDC Grand Rounds: Chronic Fatigue Syndrome - Advancing Research and Clinical Education«. MMWR. Morbidity and Mortality Weekly Report. 65 (50–51): 1434–1438. doi:10.15585/mmwr.mm655051a4. PMID 28033311.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  24. Rasa S; Nora-Krukle Z; Henning N; Eliassen E; Shikova E; Harrer T; Scheibenbogen C; Murovska M; Prusty BK (Oktober 2018). »Chronic viral infections in myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome (ME/CFS)«. J Transl Med. 16 (1): 268. doi:10.1186/s12967-018-1644-y. PMC 6167797. PMID 30285773.
  25. Gerwyn M; Maes M (Januar 2017). »Mechanisms Explaining Muscle Fatigue and Muscle Pain in Patients with Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS): a Review of Recent Findings«. Current Rheumatology Reports. 19 (1): 1. doi:10.1007/s11926-017-0628-x. PMID 28116577. S2CID 11823204.
  26. »Chronic fatigue syndrome (Tapanui flu) - Southern Cross NZ«.
  27. Prins JB; van der Meer JW; Bleijenberg G (2006). »Chronic fatigue syndrome«. Lancet. 367 (9507): 346–355. doi:10.1016/S0140-6736(06)68073-2. PMID 16443043.
  28. Cho HJ; Hotopf M; Wessely S (2005). »The placebo response in the treatment of chronic fatigue syndrome: a systematic fatigue syndrome (CFS) or myalgic encephalomyelitis (ME)«. Psychosom Med. 67 (2): 301–13. doi:10.1097/01.psy.0000156969.76986.e0. PMID 15784798. Pridobljeno 12. decembra 2008.
  29. »Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome — Etiology and Pathophysiology«. 10. julij 2018.
  30. »Mortality and Morbidity Statistics«. ICD-11. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  31. Van Houdenhove B; Kempke S; Luyten P (Junij 2010). »Psychiatric aspects of chronic fatigue syndrome and fibromyalgia«. Current Psychiatry Reports. 12 (3): 208–14. doi:10.1007/s11920-010-0105-y. PMID 20425282. S2CID 19669971.
  32. Hempel S; Chambers D; Bagnall AM; Forbes C (Julij 2008). »Risk factors for chronic fatigue syndrome/myalgic encephalomyelitis: a systematic scoping review of multiple predictor studies«. Psychological Medicine. 38 (7): 915–926. doi:10.1017/S0033291707001602. PMID 17892624.
  33. Guideline 53: Chronic fatigue syndrome/myalgic encephalomyelitis (or encephalopathy). London: National Institute for Health and Clinical Excellence. 2007. ISBN 978-1-84629-453-2.
  34. Smith ME; Nelson HD; Haney E; Pappas M; Daeges M; Wasson N; McDonagh M (december 2014). »Diagnosis and Treatment of Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome«. Evidence Report/Technology Assessment (Evidence Reports/Technology Assessments, No. 219 izd.). Agency for Healthcare Research and Quality (US) (219): 1–433. doi:10.23970/AHRQEPCERTA219. PMID 30313001. Pridobljeno 22. januarja 2016.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  35. Smith ME; Nelson HD; Haney E; Pappas M; Daeges M; Wasson N; McDonagh M (december 2014). »Diagnosis and Treatment of Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome«. Evidence Report/Technology Assessment (Evidence Reports/Technology Assessments, No. 219 izd.). Agency for Healthcare Research and Quality (US) (219): 1–433. doi:10.23970/AHRQEPCERTA219. PMID 30313001. Pridobljeno 22. januarja 2016.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  36. Vink M; Vink-Niese A (1. julij 2018). »Graded exercise therapy for myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome is not effective and unsafe. Re-analysis of a Cochrane review«. Health Psychology Open. 5 (2): 2055102918805187. doi:10.1177/2055102918805187. PMC 6176540. PMID 30305916. The analysis of the 2017 Cochrane review reveals flaws, which means that contrary to its findings, there is no evidence that graded exercise therapy is effective. Because of the failure to report harms adequately in the trials covered by the review, it cannot be said that graded exercise therapy is safe. The analysis of the objective outcomes in the trials provides sufficient evidence to conclude that graded exercise therapy is an ineffective treatment for myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome... The analysis of the 2017 Cochrane review reveals flaws, which means that contrary to its findings, there is no evidence that graded exercise therapy is effective. Because of the failure to report harms adequately in the trials covered by the review, it cannot be said that graded exercise therapy is safe. The analysis of the objective outcomes in the trials provides sufficient evidence to conclude that graded exercise therapy is an ineffective treatment for myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome.
  37. Smith ME; Nelson HD; Haney E; Pappas M; Daeges M; Wasson N; McDonagh M (Julij 2016). »julij 2016 Addendum. In Diagnosis and Treatment of Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome 2014 Dec«. Evidence Report/Technology Assessment. Agency for Healthcare Research and Quality (US): 1–433. The results are consistent across trials with improvement in function, fatigue, and global improvement and provided moderate strength of evidence for improved function (4 trials, n=607) and global improvement (3 trials, n=539), low strength of evidence for reduced fatigue (4 trials, n=607) and decreased work impairment (1 trial, n=480), and insufficient evidence for improved quality of life (no trials)