Silvo Karo
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Silvo Karo, slovenski alpinist, * 22. december 1960, Ljubljana.
Silvo Karo | |
---|---|
Rojstvo | 22. december 1960 (63 let) Ljubljana |
Državljanstvo | SFRJ Slovenija |
Poklic | gornik |
Pleza od leta 1977. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav. Od leta 1981 se ukvarja z vrhunskim alpinizmom. Aktivno je sooblikoval zlata leta slovenskega alpinizma, skupaj z Janezom Jegličem - Johanom in Frančkom Knezom (imenovali so jih trije mušketirji) so začrtali nove smeri razvoja slovenskega in svetovnega alpinizma. Njegovo alpinistično kariero, ki je segala od himalajskih 8000 metrov do 8a v športnem plezanju, so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Zvesto je sledil modernim trendom vrhunskega alpinizma, ki ga je pripeljal do light and fast.
Njegov esej o granitnih velikanih Patagonije je dobil prostor v knjigi Voices from the Summit, ki jo je izdal National Geographic. Je tudi fotograf, pisec, snemalec, ustanovitelj in direktor Festivala gorniškega filma in dobitnik številnih priznanj in nagrad: Bloudkove nagrade (1987), srebrnega encijana za najboljši alpinistični film in nagrade UIAA (Trento, Italija,1989), srebrnega encijana za dosežke v alpinizmu (Trento, Italija, 1998), zlate medalje za alpinistične dosežke (Milano, Italija, 2000), Bloudkove plakete (Ljubljana, 1991), državnega odlikovanja Republike Slovenije red za zasluge (2010). Je častni član uglednega angleškega The Alpine Cluba (AC). Leta 2018 je izšla njegova avtobiografija z naslovom Alpinist. Leta 2022 je kot drugi slovenski alpinist prejel nagrado Zlati cepin za življenjsko delo.[1]
Sklici
uredi- ↑ »Silvo Karo dobitnik zlatega cepina za življenjsko delo«. MMC RTV-SLO. 7. oktober 2022. Pridobljeno 8. oktobra 2022.