Siegfried I. Spanheimski

Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.

Siegfried
Mejni grof Ogrske krajine, grof Pustriške doline
Vladanjeod 1045 in vsaj do 1048 v Ogrski krajini
1048 - 1065 v Pustriški dolini
NaslednikEngelbert I. v Pustriški dolini
Rojstvodatum neznan, 1010[1][2] ali 1020[3]
Castle Sponheim[d]
Smrt7. februar 1065({{padleft:1065|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[3] ali 1065[1][2]
Bulgaria[d]
Pokopsamostan Šentpavel, Koroška
OtrociEngelbert I.
Hartvik Magdeburški
Herman
Anonimni sin
Vladarska hišaSpanheimi
Razvaline Siegfriedovega rodnega gradu Sponheim

ŽivljenjeUredi

Siegfried I. Spanheimski izvira iz rodnega gradu Spanheim (kasneje Sponheim) v Porenju med Renom in Mozelo.[4][5] Poročil se je s plemenito Rikardo, ki je izhajala iz karantanske rodbine, po zemljiščih v Labotski ali lavantinski dolini imenovane tudi Lavantinska,[4] po prednikih pa je spadala med Sieghardinge,[6] pa tudi med aribonske Hartvike.[7] Z Rikardo je imel Siegfried štiri sinove, od katerih tri poznamo po imenih Engelbert I., Hartvik in Herman. Siegfried je umrl leta 1065 v Bolgariji, ko se je vračal iz romanja v Jeruzalem.[8]

Politično delovanje in dosežkiUredi

Na Koroškem se je Siegfried pojavil okrog leta 1035 in sicer kot privrženec vojvode Konrada Salijca (kasnejšega cesarja), ki se je tedaj postavil po robu staremu koroškemu vojvodi Adalberu Eppensteinskemu.[8] Kmalu je Siegfried na področju tedaj velike, a hitro razpadajoče vojvodine Koroške/Karantanije napredoval po družbeni lestvici, saj je bil od leta 1045 in vsaj do leta 1048 mejni grof v Ogrski krajini, od leta 1048 naprej pa grof v Pustriški dolini.[9] Pomemben dosežek je bila za Siegfrieda tudi sama poroka z Rikardo, ki je izvirala iz stare plemiške družine Sighardingov, ti pa so obvladali velik prostor med Bavarsko in Koroško.[6] Rikarda je bila dedinja zadnjega Sighardinga Engelberta IV., zato je Siegfried s to poroko pridobil velike posesti na ožjem Koroškem, z njimi pa tudi znatno politično moč.[6] Tedaj je npr. pridobil posesti v Labotski dolini,[10] z njeno dediščino so verjetno povezana tudi spanheimska posestva kot so Laško in še nekatera druga področja v zasavskem in celjskem območju, pa tudi posestva na starem Kranjskem kot npr. Ljubljansko gospostvo z okoliškimi gradovi.[11]

Priznanja in nagradeUredi

  • mejni grof Ogrske krajine
  • grof v Pustriški dolini

Opombe in skliciUredi

  1. 1,0 1,1 Record #129199605 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 https://data.cerl.org/thesaurus/cnp00534569
  3. 3,0 3,1 WikiTree — 2008.
  4. 4,0 4,1 Gruden, J. (1910). Str. 171.
  5. Vengust, M. (2008). Str. 23.
  6. 6,0 6,1 6,2 Vengust, M. (2008). Str. 23.
  7. Hauptmann, L (1999). Str. 78.
  8. 8,0 8,1 Dotzauer, W. (2001). Str 151.
  9. glej Cawley, C. & FMG (2006-2010).
  10. Kos, M.(1933). Str. 133.
  11. Hauptmann, L. (1999). Str. 78, 91.

ViriUredi

  • Cawley, Charles & FMG (2006-2010). Genealogija koroške veje Spanheimov
  • Dotzauer, Winfried (2001). Geschichte des Nahe-Hunsrück-Raumes von den Anfängen bis zur Französischen Revolution. Stuttgart, Franz Steiner Verlag.
  • Gruden Josip (1910). Zgodovina slovenskega naroda. Celovec, Družba sv. Mohorja.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Vengust Marko (2008). Kostanjevica na Krki in koroški vojvode Spanheimi. Iz: Kostanjeviške novice, št. 36. Kostanjevica. Str. 23.