Si-o-seh Pol
Most Allahverdi Kan (perzijsko پل اللهوردی خان), popularno znan kot Si-o-se-pol (perzijsko سیوسهپل, dob. 'most 33 lokov'[1]), je največji od enajstih zgodovinskih mostov na reki Zājande, največji reki Iranske planote, v Isfahanu v Iranu.[2]
| Si-o-se-pol | |
|---|---|
 | |
| Prehod | Reka Zājande |
| Lokacija | Isfahan, Iran |
| Tip mostu | ločni most, dvoetažni |
| Material | kamen in opeka |
| Skupna dolžina | 297,76 m |
| Širina | 14,75 m |
| Najdaljši razpon | 5,60 m |
| Število razponov | 33 |
| Začetek gradnje | 1599 |
| Konec gradnje | 1602 |
| Koordinati | 32°38′40″N 51°40′03″E / 32.6444°N 51.6675°E |
Most je bil zgrajen v začetku 17. stoletja, da bi služil kot most in jez.[3] Je priljubljeno rekreacijsko zbirališče in je eden najbolj znanih primerov iranske safavidske arhitekture.
Zgodovina uredi
Si-o-se-pol je bil zgrajen med letoma 1599 in 1602[4] pod vladavino Abasa I., petega safavidskega šaha Irana. Zgrajen je bila pod nadzorom Allahverdi Kan Undiladzeja, vrhovnega poveljnika vojske, ki je bil gruzijskega porekla in je bil tudi poimenovan po njem.[5]
Most je služil zlasti kot povezava med palačami elite, pa tudi kot povezava z vitalno mestno armensko četrtjo Now Jolfā (perzijščina نو جلفا – Now Jolfā, جلفای نو – Jolfâ-ye Now; armenščina Նոր Ջուղա – Nor Jugha).
-
Panoramska slika mostu
Gradnja uredi
Most ima skupno dolžino 297,76 m in skupno širino 14,75 m. Gre za obokani ločni most, ki ga sestavljata dve vrsti po 33 lokov, od koder izvira njegovo priljubljeno ime Si-o-se-pol, in je narejen iz kamna. Najdaljši razpon je približno 5,60 metra. Notranjost Si-o-se-pola je bila prvotno okrašena s slikami, ki so jih popotniki pogosto opisovali kot erotične.
Na začetku mostu je večja osnovna ploščad s čajnico, pod katero teče Zājande in je danes zapuščena.
Galerija uredi
-
Risba Si-o-se-pol, Jean Chardin, 17. st.. -
Čajnica ob Si-o-se-pol. -
Pogled na loke pod Si-o-se-pol. -
Si-o-se-pol v decembru 2015. -
Reka Zajande z mostu. -
Kip Allahverdi Kana pri mostu. -
Si-o-se-pol ponoči. -
Pogled na pešpot ponoči. -
April 2019, foto Bardia Moradi.
.jpg)
Sklici uredi
- ↑ Babaie, Sussan; Haug, Robert (5. april 2012) [15 December 2007]. »Isfahan x. Monuments (5) Bridges«. V Yarshater, Ehsan (ur.). Encyclopædia Iranica. 1. Zv. XIV. New York City: Bibliotheca Persica Press. Pridobljeno 25. septembra 2015.
- ↑ Wagret, Paul (1977). Iran. Geneva: Nagel Publishers. str. 226. ISBN 2-8263-0026-1.
- ↑ »Drought poses no threat to Isfahan's Si-o-Se-Pol: official«. Tehran Times. 25. december 2017.
- ↑ »Allahverdi Khan Bridge«. Structurae. Pridobljeno 27. julija 2018.
- ↑ Savory, Roger (2007). Iran Under the Safavids. Cambridge University Press. str. 170. ISBN 0521042518.
Literatura uredi
- Poornaderi, Hossein; Qasemi, Jawad; Zand, Roxane (2008); "Allāhwirdī Khān". In Madelung, Wilferd; Daftary, Farhad (eds.). Encyclopaedia Islamica Online. Brill Online. ISSN 1875-9831 [1]
Zunanje povezave uredi
