Shoegazing

podzvrst indie/alternativnega rocka, za katerega je značilna eterična mešanica prikritih vokalov, kitarskih popačenj in učinkov, povratnega ojačevanja in izjemne glasnosti

Shoegazing (znan tudi kot shoegaze in včasih poslovenjen v šúgèjz[9]) je podzvrst indie rocka,[1] alternativnega rocka,[4] in neopsihedelije,[4] ki se je pojavila v Združenem kraljestvu v poznih 1980-ih letih. Zvrst je opisana z brisanjem meja med raznimi glasbenimi komponentami – tipično z omembe vredno kitarsko distorzijo, feedbackom in težko razločljivimi vokali, zmešanimi v nerazpoznavne mešanice zvoka.[1]

Pojem "shoegazing" so skovali britanski novinarji, da bi se norčevali iz vala skupin glasbenikov in njihove specifične drže na odru, saj so ti pogosto stali pri miru na zamaknjen in introspektiven način, pogosto s spuščenimi glavami;[1] med koncerti so morali nastopajoči gledati k svojim nogam, saj so z njimi upravljali stikala za kitarske efekte. Pojem se je uporabljal sočasno s pojmom "dream pop".[4][5][10]

Ohlapna oznaka, s katero so označevali shoegazing sceno in njej sorodne skupine v Londonu v zgodnjih 1990-ih, je bila The Scene That Celebrates Itself (pripadniki scene so bili večinoma glasbeniki in so hodili drug drugemu na koncerte). V zgodnjih 1990-ih so bile shoegazing skupine potisnjene na stran, namesto njih so v ospredje popularne rock glasbe prišle ameriške grunge skupine in britanske Britpop skupine ter bolj neznane izvajalce prisilile, da so razpadli ali pa v celoti prenovili svoj slog.[1] V 2000-ih letih je bilo obnovljeno zanimanje za shoegazing, predvsem za "nu gaze" skupine.

Lastnosti uredi

Shoegazing združuje eterične, vrtinčaste vokale s sloji distorziranih kitar z raznimi efekti,[3] s čimer ustvari konglomerat zvoka, v katerem so glasbila med seboj nerazločljiva.[1] Večina skupin je navdih črpala iz glasbe skupine My Bloody Valentine, ki je veljala za nekakšno podlago za zvrst,[1] kljub temu da je njihov ustanovni član Kevin Shields izjavil, da skupina nikoli ni uporabljala efektov chorus, flanger ali delay (ki so sicer pogosti v shoegazingu).[11]

V Sloveniji uredi

Za prvo izdajo shoegazing glasbe v Sloveniji velja debitantski EP Waver skupine Haiku Garden iz leta 2016.[12]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 »Explore: Shoegaze | AllMusic«. 17. februar 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2011. Pridobljeno 9. avgusta 2016.
  2. 2,0 2,1 Heller, Jason. »Where to start with the enigmatic music known as shoegaze«. The A.V. Club. Pridobljeno 9. avgusta 2016.
  3. 3,0 3,1 3,2 Patrick Sisson, "Vapour Trails: Revisiting Shoegaze Arhivirano October 22, 2014, na Wayback Machine.", XLR8R no. 123, december 2008
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Reynolds, Simon (1. december 1991). »Pop View; 'Dream-Pop' Bands Define the Times in Britain«. The New York Times. Pridobljeno 7. marca 2010.
  5. 5,0 5,1 Nathaniel Wice / Steven Daly: "The dream pop bands were lionized by the capricious British music press, which later took to dismissing them as "shoegazers" for their affectless stage presence.", Alt. Culture: An A-To-Z Guide to the '90s-Underground, Online, and Over-The-Counter, p. 73, HarperCollins Publishers 1995, ISBN 0-0627-3383-4
  6. https://web.archive.org/web/20120602055716/http://www.allmusic.com:80/style/noise-pop-ma0000012156]
  7. »The 80 Best Albums of the 1980s : Music : Lists : Page 1 : Paste«. Pastemagazine.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2016. Pridobljeno 9. avgusta 2016.
  8. Despres, Sean. »Whatever you do, don't call it 'chillwave'«. Japan Times. Pridobljeno 8. novembra 2016.
  9. »Haiku Garden«. Val 202. 21. maj 2019. Pridobljeno 21. maja 2019.
  10. Pete Prown / Harvey P. Newquist: "One faction came to be known as dream-pop or "shoegazers" (for their habit of looking at the ground while playing the guitars on stage). They were musicians who played trancelike, ethereal music that was composed of numerous guitars playing heavy droning chords wrapped in echo effects and phase shifters.", Hal Leonard 1997, ISBN 0-7935-4042-9
  11. Tom Murphy: Interview with My Bloody Valentine Arhivirano 8. december 2013 na Wayback Machine., Denver Westword Music, April 23, 2009
  12. Vene, Simon (23. september 2015). »Kritika: Klubski maraton Radia Študent 2015«. Dnevnik. Pridobljeno 29. aprila 2016.

Zunanje povezave uredi