Wikipedija

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Makedoniji

seznam Wikimedie

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Po razpadu Jugoslavije je Socialistična republika Makedonija leta 1991 razglasila neodvisnost kot Republika Makedonija in nasledila Unescovo konvencijo 30. aprila 1997 pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (zaradi spora glede imena z Grčijo).[2] Po Prespanskem sporazumu je bilo ime države leta 2019 uradno spremenjeno v Severna Makedonija.

Kraji svetovne dediščine v Severni Makedoniji

Od leta 2021 sta dve lokaciji v Severni Makedoniji vpisani na seznam in še štiri na poskusnem seznamu. Naravna in kulturna dediščina Ohridske regije je bila vpisana na 3. zasedanju Unesca leta 1979. Leta 2019 je bilo območje razširjeno na albanski del jezera in je tako postalo transnacionalno območje.[3] Leta 2021 je bilo območje starodavnih in pragozdovih bukovih gozdov v Karpatih in drugih regijah Evrope razširjeno na bukov gozd v nacionalnem parku Mavrovo, območje si deli s 17 evropskimi državami. Predvidene lokacije so jama Slatinski izvor, geološka formacija Markovi kuli, megalitski arheo-astronomski kompleks Kokino in cerkev sv. Jurija v Kurbinovem.[4]

Kraji svetovne dediščine

uredi

Unesco navaja mesta pod desetimi kriteriji; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.[5]

  * Transnational site
Mesto Slika Lokacija (okrožje) Leto vpisa Kriteriji Opis
Naravna in kulturna dediščina Ohridske regije*   Ohrid 1979, 1980, 2009, 2019 i, iii, iv, vii (mešano) Mesto Ohrid je eno najstarejših človeških naselij v Evropi z arheološkimi ostanki od bronaste dobe do srednjega veka. Je vidno pričevanje bizantinske umetnosti in arhitekture, kot sta cerkvi sv. Janeza v Kaneu in sv. Sofije. Ohrid ima najstarejši slovanski samostan in prvo slovansko univerzo na Balkanu. Ohridsko jezero izvira iz predglacialne dobe in zagotavlja edinstveno zatočišče za številne endemične in reliktne sladkovodne vrste flore in favne. Območje je bilo razširjeno leta 1980, leta 2009 pa je prišlo do manjše spremembe meja. Leta 2019 je bilo območje razširjeno tako, da je vključilo albanski del jezera.
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope*   Mavrovo in Rostuša 2021 1133quater; ix (naravno) Ta dediščina obsega gozdove v 18 evropskih državah. Ti gozdovi prikazujejo postglacialni proces širjenja evropskih bukovih gozdov in prikazujejo najbolj popolne in celovite ekološke vzorce in procese čistih in mešanih sestojev evropske bukve v različnih okoljskih pogojih. Stran je bila prvič uvrščena leta 2007 na Slovaško in v Ukrajino. V letih 2011, 2017 in 2021 je bil razširjen, da je vključeval gozdove v več drugih državah. Dolina reke Dlaboka v Severni Makedoniji je bila na seznam dodana leta 2021.[6]

Poskusni seznam

uredi

Poleg območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.[7]Od leta 2021 je Severna Makedonija na svojem poskusnem seznamu zabeležila štiri mesta.

Mesto Slika Lokacija (okrožje) Leto vpisa Kriteriji Opis
Jama Slatinski Izvor   Makedonski Brod 2004 vii, viii, ix (naravno) Najdlje raziskan jamski sistem v Severni Makedoniji. Jame so nad reko Slatino v bližini vasi Slatina, Severna Makedonija in so verjetno nastale v zadnji ledeni dobi. V sistemu najdemo več jamskih formacij.[8]
Markovi Kuli   Prilep 2004 vii, viii, ix (naravno) Geološka formacija, sestavljena iz magmatskih in metamorfnih kamnin. Sama konfiguracija terena in ugodna geografska lega sta povzročili, da je bilo to območje stalno poseljeno že od bronaste dobe naprej.[9]
Arheo-astronomsko najdišče Kokino   Staro Nagoričane 2009 i, ii, iii (kulturno) Megalitski astronomski kompleks na vrhu gore Tatićev Kamen iz bronaste dobe. Odrezki kamnitih oznak označujejo točke sončnega vzhoda v dneh poletnega solsticija, zimskega solsticija, spomladanskega in jesenskega enakonočja, pa tudi vzhajajočo polno luno na vzhodnem obzorju, ko ima maksimum in minimalna deklinacija pozimi in poleti. Najdišče je bilo odkrito leta 2001.[10]
Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo   Resen 2020 i, ii, iii (kulturno) Pravoslavni samostan iz 12. stoletja v regiji Prespe, znan po redkih freskah iz obdobja makedonske renesanse bizantinske umetnosti. Jurija je največja cerkev brez ladij v državi.[11]

Sklici

uredi
  1. ↑ »UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. 25. december 2017. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2016. Pridobljeno 27. decembra 2017.
  2. ↑ »the former Yugoslav Republic of Macedonia«. UNESCO World Heritage Centre. 25. december 2017. Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2012. Pridobljeno 7. maja 2011.
  3. ↑ »Natural and Cultural Heritage of the Ohrid region«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. decembra 2017. Pridobljeno 24. avgusta 2018.
  4. ↑ »UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists: Macedonia«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 6. avgusta 2012. Pridobljeno 6. julija 2019.
  5. ↑ »UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  6. ↑ »Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2020. Pridobljeno 29. julija 2021.
  7. ↑ »UNESCO World Heritage Centre Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2017. Pridobljeno 25. julija 2017.
  8. ↑ »Cave Slatinski Izvor«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 24. avgusta 2018. Pridobljeno 24. avgusta 2018.
  9. ↑ »Markovi Kuli«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 25. avgusta 2018. Pridobljeno 24. avgusta 2018.
  10. ↑ »Archaeo-astronomical Site Kokino«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 2. novembra 2012. Pridobljeno 24. avgusta 2018.
  11. ↑ »Church St. George (Sv Gjorgji) Kurbinovo«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 16. aprila 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Severni_Makedoniji&oldid=6236974«