Samogiti

baltska etnična skupina

Samogiti (samogitsko Žemaitē, litovsko Žemaičiai, latvijsko Žemaiši) so podskupina Litovcev, naseljenih v Samogitiji v Litvi. Veliko Samogitov govori samogitsko narečje, eno od glavnih narečij litovskega jezika.[1] Samogitsko narečje se zelo razlikuje od standardne litovščine.[1]

Samogitians
(Žemaitē)
Samogiti v prvi polovici 19. stoletja
Skupno število pripadnikov
ok. 500.000 v Litvi (ocena)
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Litve Litva
Jeziki
samogitsko narečje, standardna litovščina
Religija
katoliška
Sorodne etnične skupine
Aukštaiti, Kuri

Četudi se Samogiti politično ne štejejo za etnično skupino, se je med popisom prebivalstva v Litvi leta 2011 2.169 prebivalcev opredelilo za Samogite. 53,9 % tako opredeljenih živi v okrožju Telšiai.[2]

Zgodovina

uredi
 
Samogitija v 17. stoletju

13. julija 1260 so Samogiti v bitki pri Durbeju odločilno porazili združene sile pruskega Tevtonskega viteškega reda in Livonskega reda. Približno 150 vitezov je bilo ubitih, vključno z mojstrom Livonskega reda Burchardom von Hornhausenom in pruskim deželnim maršalom Henrikom Botelom.[3]

Samogiti so živeli v zahodni Litvi in bili tesno povezani s Semigali in Kuri. Leta 1413 so postali zadnja skupina Evropejcev, ki se je spreobrnila v krščanstvo. Samogiti so bili eno od treh glavnih ljudstev Velike kneževine Litve, Rutenije in Samogitije. Leta 1857 je bilo v guberniji Kovno 418.824 prebivacev s samogitskimi koreninami in 444.921 prebivalcev, ki so leta 1897 razglasili samogitsko narečje za svoj materni jezik.[4] Litva trenutno ne dovoljuje navedbe samogitske nacionalnosti v potnih listih, ker ni priznana kot nacionalnost.[5] V Rusiji so Samogiti na seznamu etničnih skupin. Leta 2002 se je za Samogita (Žemaijty) izjasnila ena oseba.[6]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 »Samogitia (Northwest Lithuania)«. TrueLithuania.com. Pridobljeno 27. julija 2021.
  2. Statistics (in Lithuania) Arhivirano 2013-09-27 na Wayback Machine..
  3. Ivinskis, Zenonas (1978). Lietuvos istorija iki Vytauto Didžiojo mirties (v litovščini). Rome: Lietuvių katalikų mokslo akademija. str. 184–188. LCC 79346776.
  4. Petrulis, Valdas (2005). »Žemaitijos etninės savimonės regiono erdvinė struktūra« (PDF). Geografijos metraštis. 38: 163–175. ISSN 0132-3156. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. julija 2011.
  5. lrytas.lt (4. junij 2007). »Žemaičio tautybė - vos porai dienų« (v litovščini). Pridobljeno 23. novembra 2007.
  6. Perepis.ru Arhivirano 2017-01-16 na Wayback Machine. (rusko)