Golobica
Golobica (znanstveno ime Russula) je rod gob v redu golobičarji. Na svetu poznamo okoli 750 različnih vrst teh gob, ki so po večini užitne ali pogojno užitne, kar pomeni, da jih je treba pred uživanjem prekuhati.
| Golobica | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Bljuvna golobica (Russula emetica)
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
Golobice so najbližnje sorodnice mlečnic, od katerih se ločijo predvsem po tem, da na mestu preloma ne izcejajo mlečka, temveč ostanejo suhe. Značilno za te gobe je, da njihovi beti nimajo nobene ovojnice, bolj ali manj gladki klobučki pa se večinoma dajo olupiti vsaj po obrobju. Stari primerki imajo udrto osredje klobuka, pogosto pa imajo lističe na poškodovanih mestih rjave.
Beti so goli, brez obročkov ali ostankov ovojnice, redko daljši od širine klobukov in se na upogib gladko prelomijo. Podobno kot pri mlečnicah, lahko tudi pri golobicah ugotavljamo užitnost s pokušanjem na vrhu jezika. Vse pekoče vrste so neprimerne za uživanje ali pa so celo strupene. Vse golobice imajo bele, okraste ali rumenkaste trose. Nekatere nepekoče golobice z okrastimi lističi so surove strupene, kuhane ali pečene pa užitne kot ostale nepekoče vrste. Pri nabiranju golobic moramo biti izjemno previdni, saj lahko zeleno obarvane golobice po pomoti zamenjamo za izjemno strupeno zeleno mušnico.
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
 | Ta članek o mikologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |