Rudnik Pečovnik

Rudnik, lokacija množičnega grobišča umrlih v povojnih pobojih, s strani jugoslovanskih partizanov

Rudnik Pečovnik je nedelujoči premogovnik v bližini vasi Pečovnik in Zagrad v Mestni občini Celje. Rudnik je znan kot prizorišče enega največjih jugoslovanskih komunističnih zločinov po drugi svetovni vojni, v katerem je bilo okrog 12.000 slovenskih in hrvaških civilistov živih zmetanih v rudnik, ki je bil kasneje zazidan. V vasi Pečovnik je bilo ubitih veliko majhnih otrok, ki so za komuniste predstavljali sovražnike ljudstva, te otroke pa so partizani na bencinski postaji Celje ubili s plinom.

Pokol v rudniku Pečovnik
LokacijaRudnik Pečovnik, Pečovnik, Celje, Socialistična republika Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija (danes Slovenija)
Datum8. maj 1945 - 9. maj 1945
Žrtve12.000 (Slovenski in hrvaški civilisti, slovenski in hrvaški domobranci)
StorilecJugoslovanski partizani

Rudnik Pečovnik je bil aktiven do leta 1945, izkopavanje premoga pa so nadzirali Nemci. Po porazu Nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni so jugoslovanski partizani rudnik zasegli. 8. in 9. maja 1945 so partizani po navodilih Josipa Broza Tita v rudniku pobili 17.000 ljudi. Veliko ljudi so v rudnik zmetali še živih in jih številne nato postrelili. Komunisti so nato po navodilih, ki jih je izdal Tito, zazidali rudnik in ga dodatno zasuli še z zemljo, še živeče žrtve pa so pozneje v rudniku umrle zaradi zadušitve, dehidracije in lakote. V pokolu je umrlo tudi 10.000 slovenskih in 1000 hrvaških domobrancev. Zločinske poboje v rudniku Pečovnik so storili Titovi poletni jugoslovanski vojaki in srbski komunistični prostovoljci pod poveljstvom posebne partizanske enote vojske državne varnosti Jugoslavije. Razprava o poboju je bila prepovedana. V petdesetih letih so iz rudnika ob poplavah priplavale kosti žrtev, kar je še dodatno pripomoglo k temu, da so domačini odkrili resnico o partizanskem zločinu v rudniku, saj so začeli raziskovati dogodek.[1] Kasneje je takratna jugoslovanska oblast številne domačine (večinoma Slovence) aretirala in preganjala, zaradi pričevanja javnosti o grozodejstvih komunistov in partizanov v rudniku.

Leta 1990 je bilo ustanovljeno društvo Huda jama, katere naloga je bilo raziskati množična grobišča. Roman Leljak je s skupino arheologov in zgodovinarjev opravil prve raziskave in arheološka izkopavanja žrtev v zgodnjih devetdesetih letih. Do leta 2000 jih je podpirala in financirala hrvaška vlada.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "22. 1. 2013 Rudnik Pečovnik, na sledi novemu množičnemu grobišču". (Moja zgodba - Pričevanja o totalitarizmih in osvajanju Slovenije (Ognjišče)).