Rodbina Petač

Rodbina Petač (italijansko Petazzi) je bila plemiška družina, ki je imela v 17. in 18. stoletju v lasti precejšen del Krasa. Njihov sedež je bil na gradu Švarcenek ali Završnik (nemško Schwarzeneg, v starih listinah tudi Sworznech), po katerem so se imenovali tudi Završniški ali Švarcneški.

Priimek Petač se pojavlja v tržaških uradnih listinah že v 13. stoletju v oblikah Petazzi, Petaz, Petachys'. Frančišek Petač je bil leta 1617 tržaški glavar, leta 1630 pa je njegovo mesto nasledil Benvenut Petač.

Leta 1622 je cesar Ferdinand II. Habsburški povišal Benvenuta Petača v grofa in mu prodal grad Socerb (ki še stoji) in grad Završnik (ta je stal nad vasjo, ki se danes imenuje Podgrad pri Vremah). Njegova posest merila okoli 157 km² in je obsegala Vremsko dolino, Sežano, Divačo in še več manjših krajev. Ohranil se je natančen popis posesti, ki ga je 28. maja 1711 sestavil Ludvik Petač. Popis je napisan v slovenščini, kar dokazuje, da so Petači obvladali slovenščino in jih (po tem kriteriju) lahko štejemo za Slovence.

Iz leta 1633 je ohranjena tudi listina, s katero je grof Petač dal lokavski župniji v upravljanje jamo Vilenico. Župnija je lahko razpolagala z zaslužkom od vstopnin nabranih z vódenimi obiski jame. Zaradi tega dokumenta se šteje jamo Vilenico za najstarejšo turistično urejeno jamo na svetu.

Stari grad v Sežani

Petači so si leta 1711 postavili palačo v Sežani. Stavba je stala ob sežanski župnijski cerkvi in danes ni ohranjena. Leta 1713 se je začel Tolminski punt, ki se je iz Tolmina razširil tudi na Kras in do posestva Petačevih. Dne 9. maja 1713 so uporni kmetje vdrli na grad Završnik in od takratnega lastnika grofa Ferdinanda Petača (Petazzija) in njegovega sina Nikolaja izsilila predajo "starega urbarja" in od grofa Petazzija izsilili preveč plačane dajatve (tudi nove naklade) ter pisno zavezo, da se vrne k starim dajatvam. Naslednji dan je grofova družina pobegnila v Trst. Cesarska vojska oz. skupne krajišniške vojske pod poveljstvom Ernst Kullmayerja (tudi Kullmer) je voditelje upora odpeljala v zapor v Gorici. Po tem so Petači prenesli sedež svoje oblasti v Sežano. V Sežani so pozneje zgradili še eno palačo - ta še stoji in Sežanci jo imenujejo Stari grad (na glavnem trgu nasproti pošte). Zadnji Petač iz veje Završniških gospodov je umrl leta 1817 v Sežani.

Med pomembnejše člane rodbine Petač sodi tudi Leopold Jožef Petač/Petazzi, ki je bil v letih 1740-1760 tržaški škof, potem pa v letih 17601772 ljubljanski škof.


ViriUredi

  • Pavel Skrinjar. Sežana: sonce nad prestolnico Krasa. Ad Pirum, Logatec, 2006