Resnica, ki jo je razkril Čas (Bernini)

Resnica, ki jo je razkril Čas ali preprosteje Resnica, je marmorna skulptura Giana Lorenza Berninija, ki jo hranijo v Rimu, v galeriji Borghese.[1]

Resnica, ki jo je razkril Čas
UmetnikGian Lorenzo Bernini
Leto1645–1652
Katalog49
Vrstakip
Tehnikamarmor
Mere277 cm
KrajGalerija Borghese, Rim
Koordinate41°55′N 12°29′E / 41.91°S 12.49°V / 41.91; 12.49

Zgodovina uredi

Izdelana je bila med letoma 1645 in 1652; Bernini je nameraval prikazati Resnico, alegorično predstavljeno kot golo mlado žensko, ki ji figura Časa nad njo sleče tančice, vendar ta druga alegorija ni bila nikoli izvedena. Bernini je leta 1665 izrazil namero, da doda figuro. [2]

Motivacija, ki je Berninija spodbudila k ustvarjanju dela, je bil po besedah njegovega sina Domenica kiparski odgovor na napade nasprotnikov, ki so kritizirali njegov propadli projekt izgradnje dveh stolpov na pročelju vatikanske bazilike. Na fasadi so se pojavile razpoke zaradi nezmožnosti temeljev, da bi podprli stolpe, krivdo pa je prejela Berninijeva arhitekturna ekspanzija, čeprav zgodovinarji niso prepričani o veljavnosti te legende.[3]

Bernini je začel pripravljalno delo za Resnico leta 1645, v kritičnem obdobju po smrti njegovega glavnega mecena papeža Urbana VIII.; lik Resnice je bil v veliki meri dokončan leta 1652. Čeprav lik Časa ni bil nikoli dokončan, je Bernini v svoji oporoki skulpturo za vedno zapustil prvorojencu svoje družine in to kljub dejstvu, da je Bernini tudi želel prodati delo kardinalu Mazarinu.

Potem ko je bila izklesana, je bila v Berninijevem studiu na ulici via della Mercede; leta 1852 so jo preselili v palačo Berninijevih potomcev na ulici via del Corso, kjer so ga postavili na blok poševne štukature.

Tam je ostal do leta 1924, kasneje se je preselila v Galerijo Borghese, leta 1956 pa jo je dokončno kupila italijanska država; razstavljena je v sobi VIII Galerije Borghese.[4] Sprva je bil nosilec, kot smo že videli, nagnjen, zdaj pa je prikazana na ravnem podstavku.

 
La Verità v Cesareja Ripe Iconologia.

Opis uredi

Resnica je upodobljena kot mlada ženska, ki sedi na skali: z levo nogo drži na vrhu globusa, v desni roki pa drži sonce. Na vrhu so narisane tančice, ki ga le minimalno pokrivajo.

 
Allegoria della Virtù (1525), nedokončana skica Correggia.

Ikonografija z Resnico, ki drži sonce v roki in postavlja svojo nogo na zemljo, je prisotna v delu Cesareja Ripe, Iconologia.

Na strani Galerije Borghese lahko preberete tudi: »Iz kiparske skupine so znane številne avtografske risbe; v figuri Resnice lahko prepoznamo povezave z nedokončano Alegorijo kreposti Correggia (Antonio Allegri), ki jo hrani Galerija Doria Pamphilj. v Rimu«.[5]

Sklici uredi

  1. La Verità|accesso urlarchivio [https://web.archive.org/web/20190930173820/http://www.galleriaborghese.beniculturali.it/it/opera/la-verita
  2. Wittkower| p. 268.
  3. Mormando| p.156.
  4. Mormando| p.158.
  5. La Verità | Galleria Borghese - Sito ufficiale [1] Arhivirano 2019-11-28 na Wayback Machine., su galleriaborghese.beniculturali.it. URL consultato il 6 gennaio 2020 (archiviato dall'url originale il 28 novembre 2019).

Literatura uredi

  • Baldinucci, Filippo (1966). The life of Bernini. Translated by Catherine Enggass. University Park: Pennsylvania State University Press.
  • Baldinucci, Filippo (1682). Vita del cavaliere Gio. Lorenzo Bernino. Firenze: Stamperia di V. Vangelisti. Copy at Google Books.
  • Bernini, Domenico (1713). Vita del Cavalier Gio. Lorenzo Bernino. Rome: Rocco Bernabò. Copy at Google Books.
  • Bernini, Domenico (2011) [1713]. Franco Mormando (ed.). The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Penn State University Press. ISBN 9780271037486.
  • Hibbard, Howard (1990). Bernini. London: Penguin. ISBN 9780140135985.
  • Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 9780226538525.
  • Pinton, Daniel (2009). Bernini. I Percorsi Nell'arte. Ediz. Inglese. ATS Italia Editrice.
  • Wittkower, Rudolf (1997). Gian Lorenzo Bernini: the sculptor of the Roman Baroque (4th ed.). London: Phaidon Press.

Zunanje povezave uredi