Renzo Piano [rènco pjáno], italijanski arhitekt in inženir, * 14. september 1937, Genova, Italija.

Renzo Piano
Portret
Piano leta 2015
Rojstvo14. september 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][…] (86 let)
Genova[4]
Državljanstvo Italija[5]
Poklicarhitekt, politik

Piano je eden najvidnejših sodobnih arhitektov. Med najpomembnejšimi zgradbami, ki jih je načrtoval, so Center Georges Pompidou v Parizu (skupaj z Richardom Rogersom, 1977), The Shard v Londonu (2012), Muzej ameriške umetnosti Whitney v New Yorku (2015) in Kulturni center fundacije Stavros Niarchos v Atenah (2016). Leta 1998 je dobil Pritzkerkerjevo nagrado za arhitekturo.

Piano je načrtoval tudi nov genovski most, zgrajen leta 2020, ki je nadomestil porušen viadukt Morandi.

Življenje in delo

uredi
 
Terminal Mednarodnega letališča Kansai

Rodil se je v družini gradbenikov in šolal na Politehniški univerzi v Milanu, kjer je diplomiral leta 1964. Kariero je začel kot sodelavec v arhitekturnih birojih več znamenitih arhitektov, najprej pri Louisu Kahnu v Filadelfiji (1965–1970) in nato pri Z.S. Makowskyju v Londonu. Leta 1971 je z Richardom Rogersom ustanovil biro Piano & Rogers in v sodelovanju s še enim arhitektom, Gianfrancom Franchinijem, ustvaril znameniti Pompidoujev center v Parizu.

Nato je med 1977 in 1981 sodeloval z inženirjem Petrom Riceom (L'Atelier Piano and Rice), leta 1981 pa je ustanovil Renzo Piano Building Workshop, ki ima zdaj okrog 150 zaposlenih in pisarne v Parizu, Genovi ter New Yorku. Oblikoval je vrsto muzejskih in drugih kulturnih zgradb v Evropi in Združenih državah Amerike, pri čemer kritiki njegove stvaritve opisujejo kot lahke, elegantne in odprte.

Med odmevnejšimi zgrajenimi stvaritvami v zadnjih desetletjih so muzej znanosti NEMO v Amsterdamu in poslopje Kalifornijske akademije znanosti v San Franciscu ter megaprojekti, kot sta 1,7 kilometra dolg glavni terminal Mednarodnega letališča Kansai in nebotičnik Črepinja, ob dokončanju leta 2012 najvišja stavba v Evropski uniji. Nekateri drugi projekti so kontroverzni, predvsem nova mestna vrata Valette na Malti, zaradi katerih mestu grozi izguba statusa Unescove svetovne dediščine.[6] Januarja 2019 je v Genovi predstavil načrt za nov viadukt Morandi, ki bo nadomestil prejšnjega, ki se je 14. avgusta 2018 med nevihto delno zrušil. Nov most je bil odprt 3. avgusta 2020.

Priznanja

uredi

Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi tudi Pritzkerjevo nagrado, najpomembnejše priznanje v arhitekturi. Žirija ga je v svoji utemeljitvi primerjala z Leonardom da Vincijem in Michelangelom.[7]

Med drugimi priznanji sta Erazmova nagrada za dosežke v humanizmu istoimenskega sklada iz Nizozemske in položaj dosmrtnega senatorja Italijanske republike.

Sklici in opombe

uredi
  1. SNAC — 2010.
  2. Akademija umetnosti Berlin — 1696.
  3. StructuraeRatingen: 1998.
  4. Muschamp H. Renzo Piano Wins Architecture's Top Prize // The New York TimesManhattan, NYC: New York Times Company, A. G. Sulzberger, 1998. — ISSN 0362-4331; 1553-8095; 1542-667X
  5. spletna zbirka Museum of Modern Art
  6. »Unesco to probe City Gate project«. Times of Malta. 22. julij 2013. Pridobljeno 21. novembra 2015.
  7. »Jury Citation: Renzo Piano«. The Pritzker Architecture Prize. Pridobljeno 21. novembra 2015.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi