Renski masiv
Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.
Renski masiv | |
---|---|
Najvišja točka | |
Vrh | Veliki Feldberg |
Nadm. višina | 878 m |
Koordinate | 50°22′N 7°36′E / 50.367°N 7.600°E |
Geografija | |
Države | Nemčija, Belgija, Luksemburg in Francija |
Države/Province | Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalška in Hessen |
Gorovje | Centralno višavje |
Geologija | |
Orogeneza | Variskična orogeneza |
Starost kamnin | Devon Karbon |
Tip kamnin | metamorfne kamnine |
Renski masiv je sestavljen iz belgijskih in francoskih Ardenov, nemškega Eifla in vzhodno od reke Ren Sauerland in Siegerland. Mozela in gričevje Hunsrück tvorita njegovo jugozahodni del, območje Westerwald, Lahn-Dill in Taunus zasedajo jugovzhodni del. Masiv je razdeljen na dva dela z Zgornjo srednjo dolino Rena (Renska soteska), ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.[1]
Geologija
urediRenski masiv je nastal pred 299-419 milijoni let kot del Variskične orogeneze in se nahaja v tako imenovanem Rhenoherzynikum voni. Je tesno povezan v strukturi in geološkem razvoju z višavjem Harz na vzhodu in angleškim premogovim bazenom v Devonu, Cornwallu in Pembrokeshiru na zahodu. Njegove kamnine so strogo omejene na področja, kjer so starejše plasti predvsem iz obdobja od devona in karbona. Robne kamnine posegajo v obdobje perma, triasa, jure in krede na Schiefergebirge. V bazenu znotraj Schiefergebirge in spodnje renskega porečja najdemo v večjem obsegu sedimente mlajše zemljske (paleogenske in neogenske) starosti.
Zlasti v Eiflu in Westerwaldu so zelo razširjene vulkanske kamnine iz paleogena in neogenska. V Eiflu je vulkanizem vztrajal tudi v novejšem času in jih ni mogoče šteti za povsem ugasle niti danes.
Kamnine
urediČeprav je ime Schiefergebirge zavajajoče verjamejo, da se v renskih pogorjih pojavi posebej veliko in skoraj povsod skrilavec. Gre za omejen renski skrilavec, priljubljen kot gradbeni material na omejenih območjih, kot je na primer v regiji Mozela in ob spodnjem toku Rena, v nekaterih gričevnatih predelih. Večji del kamnin Schiefergebirge plastovitemu peščenemu glinencu, peščenjaku in taunus kvarcitu.
Poleg tega prihajajo na dan v severnih Ardenih, v Eifelkalkmuldenu in v severnem Eiflu, na severnem robu vzhodnih Schiefergebirge, Bergisches Land in Sauerland ter na področju Lahn-Dill večje skale apnenca iz srednjega devona z ustreznimi kraškimi pojavi. Tu so pogoste jame (jama Atta v Attendornu, jama Balver in Reckenhöhle pri Balvi ali Kubacher kristalna jama v Weilburgu). Apnenec je na teh področjih še vedno pomembna surovina in ga kopljejo v veliki meri v kamnolomih. To velja zlasti za severni del Ardenov, na Eiflu, Wülfrathu, Hönnetal in Warstein vse do Brilona. V srednjem delu doline reke Lahn pridobivajo tako imenovani Lahn marmor, apnenec ki ga je možno polirati.
Vulkanske kamnine, kot so bazalt, tufa in plovec se nahaja na Vulcaneifel, v Siebengebirge in Westerwaldu, so paleogenske in neogenske starosti. Tudi na področju Lahna so vulkanske kamnine, so iz devona in karbona. V območju Westerwalda so obsežni glineni sedimenti Kannenbackerlanda. Prod in pesek igrata le podrejeno vlogo kot sediment v srednji dolini Rena.
Geološke strukture
urediRenski masiv vključuje od severa proti jugu naslednje strukturne enote:
- Namur sinklinala, Dinant sinklinala, območje Liega, Aachenski revir z inde in Wurm kanalom, Ruhrgebiet
- Stare paleozojske Ardene, sedlo Stavelot-Vennov, sedlo Remscheid-Altenaer, sedlo Ebb
- Kotanja Eifel, območje Eifel sever-jug, glavnina Eifla, kotanja Paffrather, Attendorn-Elsper, Gummersbacher, sedlo Müsener in Ostsauerländer
- sedlo Siegener
- kotanja Mozele, Dilla, Wittgensteinerja, Hörre cona, Kellerwald
- Südeifel, Hintertaunus, kotanja Lahna, Hesenki skrilavci, Giessen pokrov
- Hunsrück, Taunus
Hunsrück-Taunus-južni rob omejuje gore renskega skrilavca na obeh straneh Rena. To se razlaga kot geološki šiv in zagotavlja vmesnik za variscinsko orogenezo.
Gore in pogorja
urediGorska območja v Renskem masivu - nekateri z največjo višino v metrih nadmorske višine so: Zahodno od Rena od SZ do JV
- Ardeni (652 m)
- Eifel (747 m; 27-28): Visoki Eifel, Vulkan Eifel, Ahr, Zitter, Fore-Eifel, Moselle Eifel, južni Eifel, zhodni Eifel, Islek, Schnee Eifel, Schneifel, Belgijski Eifel, Rur Eifel, Visoki Fens,
- Hunsrück (816 m; 24): Bingen, Idar, Lützelsoon, Osburger Hochwald, Schwarzwalder Hochwald, Soonwald
Vzhodno od Rena od SZ do JV
- Višavje Süder (843.2 m; 33): Ardey (274 m), Iserlohn (546 m), Plackwald]] (581.5 m, Naravni park Arnsberg), višavje Bergish, Ebbe (663.3 m) , Lenne (656.1 m), Saalhausen (687.7 m), Siegerland, Rothaar z Hochsauerland (843.2 m), Kellerwald (675 m);
- Westerwald (657 m), Siebengebirge (460 m), Montabaur (545 m), Gladenbach (609 m)
- Taunus (881,5 m; 30): Fore-Taunus, Visoki Taunus, Nizki Taunus
Vodotoki
urediRensko skrilasto gorovje med drugim prečkajo naslednje reke:
|
|
|
Literatura
uredi- d´Hein: Nationaler Geopark Vulkanland Eifel. Ein Natur- und Kulturführer. Gaasterland Verlag Düsseldorf 2006, ISBN 3-935873-15-8.
- Gotthard Fliegel: Ein geologisches Profil durch das Rheinische Schiefergebirge. Cöln, 1909. Online-Ausgabe dilibri Rheinland-Pfalz.
- von Winterfeld, Claus; Bayer, Ulf; Oncken, Onno; Lünenschloß, Brita; Springer, Jörn (1994): Das westliche Rheinische Schiefergebirge. Geowissenschaften; 12; 320-324, DOI: 10.2312/GEOWISSENSCHAFTEN.1994.12.320.
- Meyer, W.: Geologie der Eifel, Schweizerbart'sche Verlagsbuchhandlung, Stuttgart 1986. ISBN 3-510-65127-8.
- Schmidt, E. et al.: Deutschland. Harms Handbuch der Geographie. Paul List Verlag KG, 26. Auflage, München 1975. ISBN 3-471-18803-7.
- Thews, J.-D.: Erläuterungen zur Geologischen Übersichtskarte von Hessen 1:300.000, Geol. Abhandlungen Hessen Bd. 96, Hess. L.-A. für Bodenforschung, Wiesbaden 1996. ISBN 3-89531-800-0.
- Roland Walter et al.: Geologie von Mitteleuropa. 5. Auflage, Schweizerbarth’sche Verlagsbuchhandlung, Stuttgart 1992. ISBN 3-510-65149-9.
Zunanje povezave
uredi- Geologischer Dienst NRW, das ehemalige Geologische Landesamt, amtliche geologische Informationsquelle für Nordrhein-Westfalen
- Landesamt für Geologie und Bergbau Rheinland-Pfalz, amtliche geologische Informationsquelle für Rheinland-Pfalz
- Hessisches Landesamt für Umwelt und Geologie, amtliche geologische Informationsquelle für Hessen
- Literatur zum Devon des Rheinischen Schiefergebirges, auf vonloga.net