Rem (mednarodno ime Remus ) je notranja in manjša luna asteroida 87 Silvije v glavnem asteroidnem pasu. Zunanja in večja luna Silvije pa je Romul.

Rem
Odkritje[1]
OdkriteljFranck Marchis,
Pascal Descamps,
Daniel Hestroffer,
Jérôme Berthier
Datum odkritja9. avgust, 2004
Oznake
Oznaka MPCS/2004 (87) 1
asteroidni pas (družina Sibela)
Značilnosti tira[2]
706 ± 5 km
Izsrednost0,016 ± 0,011
1,3788 ± 0,0007 dni
37,2 m/s
Naklon tira2,0 ± 1,0°
(glede na ekvator Silvije)
Obkroža87 Silvija
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti7 ± 2 km [2][3]
Masa~ 2×1014 kg (ocena) [4]
~ 4 m/s (ocena)
neznan, verjetno sinhrono[5]
neznan (verjetno 0°)
11,1 [2]

Odkritje

uredi

Asteroidno luno so odkrili Franck Marchis iz Univerze na Berkeleyu ter Pascal Descamps, Daniel Hestroffer in Jérôme Berthier iz Observatorija v Parizu v Franciji 9. avgusta 2004..Uporabljali so teleskop Yepun na Evropskem južnem observatoriju (ESO) v Čilu. Njegova polna oznaka je (87) Silvija II Remus. Preden je dobil uradno ime so ga poznali kot S/2004 (87) 1. Ime po Romu, ki je bil eden izmed dvojčkov Reje Silvije iz rimske mitologije. Dvojčka je vzgojila volkulja, oba pa sta ustanovitelja Rima.

Lastnosti

uredi

Luna Rem je skupek manjših teles, ki so nastala ob trku starševskega telesa z neznanim (verjetno) asteroidom. Druga znana luna Romul ima verjetno podobno zgradbo. Tudi ta luna je nastala ob (istem) trku asterodov. Zaradi tega pričakujemo, da bodo albedo in [gostota]] obeh lun podobna albedu in gostoti asteroida Silvija[2]. Tirnica lune Rem je stabilna, ker leži znotraj Hillove krogle (1/100 polmera Silvije). Je pa tudi precej zunaj sinhrone tirnice [2].

Na površini lune Rem ima Silvija zelo veliko navidezno velikost 30°×18°, velikost lune Romul pa se spreminja med 1,6° in 0,5°.

Reference in opombe

uredi
  1. IAUC 8582, Objava odkritja S/2004 (87) 1 in imenovanje Romula and Rema.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 F. Marchis; in sod. (2005). »Discovery of the triple asteroidal system 87 Sylvia«. Nature. 436: 822. doi:10.1038/nature04018.
  3. Predpostavlja se isti albedo kot ga ima Silvija
  4. Predpostavlja se ista gostota in isti albedo kot pri Silviji
  5. Na osnovi plimskega zaviranja v času nekaj deset milijonov let.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi