Rdečerjava mlečnica

Rdečerjava mlečnica
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Fungi (glive);
Deblo:	Basidiomycota (prostotrosnice);
Razred:	Agaricomycetes;
Podrazred:	Hymenomycetes;
Red:	Russulales (golobičarji);
Družina:	Russulaceae (golobičarke);
Rod:	Lactarius (mlečnica);
Vrsta:	L. rufus;
Znanstveno ime
	Lactarius rufus; (Scop.) Fr.

Rdečerjava mlečnica (znanstveno ime Lactarius rufus) je gliva s pogojno užitno gobo iz družine golobičarke.

O uporabi mikomorfopolja Lactarius rufus
mikološke značilnosti:
tip himenija: lističi
klobuk: izbočen
pritrditev himenija: poraščajoč
bet: gol
trosni prah: bel

užitnost: užitna

Opis uredi

Rdečerjava mlečnica je srednje velika goba, ki je sprva nekoliko stožčasta, razprta pa je na temenu grbasta. Rjavo rdeč klobuk gobe ima premer od 3-10 cm. Po zgornji strani je nesvetleč in ni nikoli sluzast, starejši primerki imajo dvignjen rob.

Na spodnji strani klobuka je trosovnica slonokoščene barve, ki je sestavljena iz gostih neenako dolgih lističev, ki so pripeti na bet in potekajo nekoliko po betu navzdol. Stari lističi postanejo rjavi, v njih pa so elipsasti mrežasto grebenasti beli trosi, velikosti 7-9 x 6-8 mikronov.

Bet gobe je valjast, sprva poln, kasneje pa postane votel. Visok je od 3-8 cm in ima premer od 0,5 - 1,5 cm. Na spodnji strani je bet običajno temnejše barve.

Meso gobe je belo do rdečkasto, močno obarvano v dnišču beta. Tekstura mesa je precej trda, mleček neprijetnega vonja pa je bele barve in pekočega okusa.

Razširjenost in uporabnost uredi

Rdečerjava mlečnica je razširjena po Evropi in Severni Ameriki. Pogosto raste pod iglavci, predvsem v višje ležečih vlažnih smrekovih gozdovih. Je razmeroma pogosta goba, ki uspeva od poletja do pozne jeseni.

Rdečerjava mlečnica je pogojno užitna goba, ki lahko povzroči gastrointestinalni sindrom. Prekuhana in v manjših količinah ni škodljiva, vendar ni preveč okusna.