Radio Kričač

Radio Kričač je bila ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, ki je oddajala v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno. Radia kljub iskanju niso nikoli odkrili, kratke, petnajstminutne prispevke je oddajal s 23 različnih lokacij od 17. novembra 1941 do 5. aprila 1942, ko so Italijani ukazali odstranitev radijskih anten v mestu. Odtlej oddajanje ne bi imelo več pravega smisla zaradi pomanjkanja poslušalcev.

Spominska plošča na Valjavčevi 20 v Ljubljani (obenem tudi bivališče Vitomila Zupana), kjer je med drugo svetovno vojno deloval radio Kričač.

Valjavčeva 20 v Ljubljani

»Kričač« je tudi interni mesečni časopis RTV Slovenije.

Vsakokratno Kričačevo oddajanje se je začelo s tiktakanjem ure in s slovensko himno (Naprej zastava slave).

Edino daljšo oddajo so pripravili na predvečer obletnice Prešernove smrti 7. februarja 1942, katere deli so bili govor pisatelja Prežihovega Voranca, recitacije, glasba in druga sporočila. Nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, so bili Kričačevi poslušalci navdušeni.

Sedaj je oddajnik Radia Kričač v varstvu potomca članice OF, in tako se kljub špekulacijam, da naj bi ga odkrili in odpeljali v tujino ali uničili, še vedno nahaja v Sloveniji.

Glej tudi

• Vida Lasič: Svetloba mladih let (1962), roman o delovanju radia Kričač.

Viri

• geslo Kričač, Enciklopedija Slovenije

Zunanje povezave

• Lokacije Radia Kričač v sloju Partizanski spomeniki. Geoopedia.si
• Seznam lokacij Radia Kričač na Wikiverzi