Pretorska palača
Pretorska palača v Kopru se nahaja na Titovem trgu in poleg bližnje stolnice spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra.
Pretorska palača | |
---|---|
![]() Pročelje palače | |
Lega | Titov trg 3, Koper Mestna občina Koper |
Koordinati | 45°32′53″N 13°43′48″E / 45.54806°N 13.73000°E |
Arhitekt | Edvard Mihevc (arhitekt; 1964) |
Uradno ime: Koper - Pretorska palača | |
Razglasitev | 3. februar 1993 |
evid. št. | 252[1] |
Na pomembnost Pretorske palače, s strani Čevljarske ulice opozarja več grbov in napisnih plošč. Pretorska palača je današnji videz dobila sredi 15. stoletja. Spremembe na njej so Benetke vnesle kot način oblasti. Takrat je v palači bil sedež podeštata, kapitanov in Velikega sveta. Veliki svet je sestavljalo koprsko plemstvo, podesta pa je združeval tako civilno kot vojaško oblast.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Postcard_of_Praetorian_Palace_1920.jpg/220px-Postcard_of_Praetorian_Palace_1920.jpg)
Iz pisnih virov vemo, da so se največji gradbeni posegi na Pretorski palači začeli po velikem uporu leta 1348, ta dela so bila leta 1380 uničena. S strani Titovega trga ima Pretorska palača zunanje stopnišče, končano leta 1447. Grbi upraviteljev na pročelju pa pričajo, da je bila balustrada zaključena šele v začetku 16. stoletja. Leta 1481 je Giovanni Vitturi oblikoval spremembe, namesto nekdanjih gotskih, je izdelal renesančna polkrožna okna. V os čelnega plašča je vstavljen kip Pravice. Leta 1968 je bila Pretorska palača statično sanirana in v pritličju je bil odprt gostinski lokal Capris, ki danes ne deluje več. Pretorska palača zapira južni rob osrednjega koprskega trga. Nadstropna palača z zunanjim stopniščem in dvignjenima stolpastima traktoma na vzhodu in zahodu obvladuje stranico trga. Pretorska palača je najbolj reprezentančen profani objekt v Kopru. S poznogotsko-renesančnim pročeljem in raznorodnimi notranjimi prostori sega v vrh profanih palač svojega časa v Sloveniji. Stavbo so zgradili na prostoru dveh starejših hiš iz sredine 13. stoletja. V drugi polovici 13. stoletja so stavbi povezali z ložo, kasneje so ju večkrat prezidali in dozidali v objekt z značilnostmi beneške gotike in vseh kasnejših predelav.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Koper_-_Palazzo_Pretorio_2.jpg/220px-Koper_-_Palazzo_Pretorio_2.jpg)
Med stolpastima robnima deloma je široko nadstropno pročelje z nizom oken, s stopniščem in rizalitnim balkonom na loku in dveh podpornikih, z balkonom ob dvorani in s številnimi okrasnimi grbi, klesano zgodovino Kopra. Gibelinski zobčasti nadzidek so nad glavno pročelje postavili l. 1664. Med cinami stoji kamnita skulptura Pravice, oborožene z mečem. V stavbnem tkivu so razpoznavni pritlična loža, v nadstropju dvorani velikega in malega sveta, več pomožnih dvoran, soban in nekdanji stanovanjski prostori. Notranjost je za reprezentančne potrebe občine predelana in urejena s stilnim pohištvom v slavnostno dvorano, pisarne in v pritličju, razstavne prostore. Ob vogalu stranskega pročelja palače je klesana plošča z odprtino, značilna beneška "bocca del leone", kamor so metali anonimna sporočila za župana.
Danes je v Pretorski palači lociran Turistično informacijski center, poročna dvorana, sejna dvorana sveta Mestne občine Koper, stara lekarna in v njej ima svoje prostore, tudi Univerza na Primorskem. V njej ima svoj kabinet tudi koprski župan.
Sklici
uredi- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 252«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.