Wikipedija

Jererujk

Jererujk (armensko Երերույքի տաճար, Jererujki tačar) je arheološko najdišče blizu vasi Anipemza v armenski provinci Širak z ostanki starodavne armenske cerkve. Jererujk je bil zgrajen na planoti nad reko Akhurian na meji s Turčijo in 5 km jugovzhodno od starodavnega mesta Ani v sedanji Turčiji.[1]

Jererujk
Երերույքի տաճար
Jererujki tačar
Ruševine Jererujške bazilike
Jererujk se nahaja v Armenija
Jererujk
Jererujk
Jererujk na zemljevidu Armenije
40°26′23″N 43°36′33″E / 40.439722°N 43.609167°E / 40.439722; 43.609167
KrajAnipemza, Provinca Širak
DržavaZastava Armenije Armenija
Verska skupnostArmenska apostolska cerkev
Zgodovina
Statusv ruševinah
Arhitektura
SlogArmenska cerkvena arhitektura
Konec gradnje4.-5. stoletje
Lastnosti
Višina30,5 m

Jererujška bazilika je bila kot ena najzgodnejših ohranjenih krščanskih spomenikov v Armeniji 25. avgusta 1995 predlagana za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.[2]

Bazilika se šteje za enega od najstarejših primerov armenske arhitekture zgodnjega krščanskega obdobja (4.-6. stoletje). Graditi so jo začeli v 4. stoletju, dograjevali v 5. stoletju[3] in dokončali v 6. stoletju.[4] Ker ni bazilika omenjena v nobenem viru, so datumi hipotetični. Najnovejše študije jo na temelju arhitekturnih značilnosti, okrasja in napisov[5] primerjajo s podobnimi cerkvami v Siriji.[6][7][8]

Etimologija in zgodovina uredi

Jererujk v armenskem jeziku pomeni trepetanje. Po ljudskem izročilu ime svetišča izhaja iz njegove edinstvene arhitekture na šestih stopnicah, ki se gledalcem od daleč zdi, da trepeta.

Jererujška bazilika je ena od najzgodnejših primerov armenske cerkvene arhitekture in ena največjih srednjeveških vsaj delno ohranjenih cerkva. Po mnenju Torosa Toramaniana je jasen in morda najzgodnejši primerek armenske bazilike, zgrajene na stopnicah.[9] Cerkev je bila obdana z debelim obzidjem. Iz okoliških stavb, podzemnih prostorov in zadrževalnika vode je razvidno, da je bila cerkev središče razvite, stalno naseljene skupnosti.

Začetek gradnje sega v 4. in 5. stoletje. O ustanoviteljih bazilike ni znano veliko. Znano je, da je bila cerkev v 11. stoletju obnovljena s pomočjo žene armenskega kralja Hovhanes-Smbata III.

Bazilika uredi

Cerkev je troladijska bazilika z debelimi stranskimi stenami in ena največjih armenskih cerkva iz tega obdobja.[10] Na severni, zahodni in južni strani so arkade. V bližini apside sta dve kapelici, na koncu stranskih arkad pa dve absidalni niši, ki bi sprva lahko imeli leseno ostrešje. Severovzhodna kapela drži večji del dveh obokov, od katerih je eden nagnjen.[11]

Bazilika je po arhitekturi (visoki robati stolpi, ki štrlijo na zahodnem pročelju) in skulpturah (okrasje na oknih) podobna sirskim bazilikam.

Na vzhodnem koncu južne fasade je napis v grškem jeziku,[12][13][14][15][16][17][18][19] podoben tistemu v sirski cerkvi Deir Sem'an s konca 5. stoletja.

S Tekorjem[20] (konec 5. stoletja) in Zvartnocom je jererujška bazilika ena redkih armenskih cerkva, ki je v celoti zgrajena na stopničastem podstavku (5-6 stopnic), podobno kot krepidom. Arheološka izkopavanja so pokazala, da pod stavbo ni temeljne plošče in temelji neposredno na skali.

Bazilika je bila mučeniško svetišče. Napis na pilastru na severovzhodnem vogalu apside se glasi: »mučeništvo[...] znanilca in prvega mučenika«. Mučenca sta sveti Janez Krstnik in sveti Štefan.[21]

Ob južni in severni strani so timpanonski portali, okrašeni z zobci in napisi na oboku s trakastim vencem, ki sloni na dveh stebrih s kapiteli z akantovimi listi.[22]

Za zahodno fasado sta značilni okni, enaki oknom na glavni fasadi in z različnimi dekorativnimi elementi. Na zgornjem delu fasade je tridelno okno, ki osvetljuje ladjo. Osrednje prečne medaljone z motivom malteškega križa in včasih okrašene z živalskimi in rastlinskimi motivi, pogosto dopolnjujeta dva stranska medaljona, podobna rozeti ali marjetici.

Bazilika je bila sprva poslikana. Od poslikav so se ohranile samo poslikave ob oknu apside in v zahodnem portalu arhitrava v južni fasadi.[23][24][25][26][27][28][29][30][31][32][33][34][35][36][37][38][39][40][41][42][43][44][45][46][47][48][49][50][51][52][53][54][55][56][57][58][59]

Galerija uredi

Sklici uredi

  1. ↑ Patrick Donabédian. Ereruyk: nouvelles données sur l'histoire du site et de la basilique. Mélanges Jean-Pierre Mahé, Travaux et Mémoires 18, Pariz, 2014. str. 241-284.
  2. ↑ The basilica and archaeological site of Yererouk (#), UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 18. marca 2009.
  3. ↑ Murad Hasratian. Early christian architecture of Armenia. Zakneftegazstroy Ed, Mosca, 2000.
  4. ↑ Patrick Donabédian. Ereruyk: nouvelles données sur l'histoire du site et de la basilique. Centre de Recherche d'Histoire et Civilisation de Byzance.
  5. ↑ Jean Claude Bessac. Observations sur la construction de la Basilique d'Ererouk en République d'Arménie in Syria. Beirut, Presses de l'Ifpo, 2012. str. 331-336.
  6. ↑ H. Abich. Aus dem Kaukasischen Landern: Reisebriefe von Hermann. Wien, 1896.
  7. ↑ H. GH. Alishan. Shirak. Venezia, 1881.
  8. ↑ T. Thoramanian. Niouter haykakam djhartarapetouthian matmoutian (Orodja za preučevanje zgodovine armenske arhitekture). Erevan, 1942.
  9. ↑ Armen, Garbis (1992). An Architecture of Survival. str. 71. ISBN 0-9695988-0-7.
  10. ↑ Edwards, Robert W. "Ererukʽ" (2016). The Eerdmans Encyclopedia of Early Christian Art and Archaeology. Ur. Paul Corby Finney. Grand Rapids, Michigan: William B. Eerdmans Publishing. str. 507–508. ISBN 978-0-8028-9016-0.
  11. ↑ A. Khatchatrian. L'architectture Arménienne du IV au VI siècle, Paris, 1971. str. 45-48, 95-96.
  12. ↑ K.J. Basmadjian. Les inscriptions arméniennes d'Ani de Bagnair et de Marmachen. Revue de l'Orient chrétien, vol. III.
  13. ↑ H.H. Eprikian. Patkerazard bnashkharhik bararan (Illustrated Geographic Dictionary), vol. I. Benetke, 1900. str. 694.
  14. ↑ G. Hovsepian. Kartez hay hnagroutian (Atlas armenskih antikvitet), Shoghakat, n.1, Vagharshapat, 1913. str. 179
  15. ↑ S. Djalaliants. Djhanaparhordouthioun i Metzn Hayastan (Popotanje v Veliko Armenijo), vol. III, Tiflis, 1858. str. 15.
  16. ↑ K. Kostaniants. Vimakan Taregirk (Corpus Inscriptionum Annuarum), Biblioteca Armeno-Georgica, St. Petersburg, 1913. str. 21.
  17. ↑ H. Manandian. Knnakan tesoutioun Hay zoghovrdi patmouthian (Kritična antologija zgodovine armenskaga ljudstva), vol. III 2^ part, Erevan, 1960. str. 273
  18. ↑ H. A. Orbeli. Divan Hay vimagrouthian (Corpus Inscriptionum Armenicarum), vol. I, Erevan, 1966. str. 58.
  19. ↑ H. Shahkhatouniants. Storahrouthioun Kathoghikè Edchmiatzni yev hing garavatsn Ayrarata (Opis Edšmiacinskega samostana in pet regij Ajrarata), vol. II, Edchmiatzin, 1842. str. 43-44
  20. ↑ T. Thoramanian. Patmakan hay djhartarapetouthioun, Tekori dachar(i) (Architettura armena storica; il tempio di Tekor), vol. I, Tiflis, 1911. str. 50-52.
  21. ↑ D.K. Kouymjian. Ereroukj basilikaji patmoutian hetkerov (Le traccie storiche della basilica di Ererouk), vol. XLIII, Antelias, 1974. str. 296-310.
  22. ↑ G. Cubinasvili. Razyskanija po armjanskoy achitektury. Tiflis, 1967. str. 90-94.
  23. ↑ Aa.Vv. Architettura armena dal IV al XVIII secolo. Milano, 1968.
  24. ↑ Aa.Vv. Architettura medievale armena. Rim, 1968. str. 78.
  25. ↑ F.W. Bissing. Der persische Palast und die Turmbasilika. Studien zur Kunst des Ostens, Hellerau, 1923. str. 40-57. .
  26. ↑ G. N. Cubinasvili. Bolnjskij Sion. Tiflis, 1940. str. 149.
  27. ↑ P. Cuneo. Le basiliche paleocristiane armene. Corsi di cultura sull'arte ravennate e bizantina. Faenza, 1973. str. 222-233.
  28. ↑ F. De' Maffei. Armenien. Berlin, 1968. str. 341.
  29. ↑ S. Der Nersessian. Armenia and the Byzantine Empire. Cambridge. Mass., 1945. str. 63, 86.
  30. ↑ S. Der Nersessian. The Armenians. London, 1969. str. 101-102.
  31. ↑ O. Kh. Ghalpakhtchian, G. A. Sarkisian, A. V. Vlasov. Architektura armenii (Armenska arhitektura), vol. III. Moskva, 1966. str. 208-212.
  32. ↑ V. M. Haroutiounian, S. A. Safarian. Pamjatniki Armjanskovo zodcestva (Spomeniki armenske arhitekture) . Moskva, 1951. str. 35-36.
  33. ↑ G. Hovsepian. Hay djhartarapetouthioun(i) Strzygowoskou nor ashkhathiamb (Armenska arhitektura po študijah Strzygowkega) , vol. I-II. Vagharshapat, 1921-1922. str. 291-292.
  34. ↑ A. I. Jakobson. Ocerk istorii zodcestvenii V-XVII vekov (Zgodovina armenske arhitektura od 5. do 17. stoletja). Moskva, 1950. str. 12-17.
  35. ↑ A. Khatchatrian. Annexes des églises byzantines a plan central, Actes du XII° Congrès International des Etudes Byzantines, vol. III. Beograd, 1964.
  36. ↑ A. Khatchatrian. L'architecture arménienne, Vostran vol. I. Pariz, 1948-1949. str. 35-51.
  37. ↑ H. Koepf, Armenische Architektur, Vienna, 1969.
  38. ↑ D. K. Kouymjian. Armenian Architecture (IVth-VIIth Centuries): A Reassessment on the Occasion of an Exhibition. Bejrut 1973. str. 15.
  39. ↑ R. Krautheimer. Early Christian and Byzantine Architecture. Baltimore, 1965. str. 213-214.
  40. ↑ N. Ja. Marr. Ererujkskaja bazilika, armjanskij chram V-VI vv. (Ererouk Basilica, an Armenian temple in 5th-6th centuries) , vol. XVIII. St. Petersburg, 1907.
  41. ↑ N. Ja. Marr. Materialy k istorii amjanskovo iskusstva v Sirake, Kamsarakanovskij period. Ererukskaja bazilika, vol. III. St. Petersburg, 1909. str. 1091.
  42. ↑ N. Ja. Marr. Novije archeologiceskije dannye o prostrojkach tipa Ererujskoj baziliki (New documents about the structure of Ereouk Basilica), vol. XIX. St. Petersburg, 1909. str. 64-68.
  43. ↑ N. Ja. Marr. Ereruiskaja bazilika, armyanskij chram V-VI vv. V okrestnostjach Ani (Ererouk Basilica, the Armenian temple of 5th-6th century near Ani) . Erevan, 1968.
  44. ↑ St. Mnatsakanian. Nikoghayos Mar(i) yev haykakan djhartarapethoution(i) (Nicola Marr and Armenian architecture) . Erevan, 1969. str. 57-65.
  45. ↑ S. Mnatsakanian, N. Stepanian. Architectural monuments in the Soviet Republic of Armenia. St. Petersburg, 1971. str. 46.
  46. ↑ E. Neubauer. Armenische Baukunst vom vierten bis vierzehnten Jahrhundert. Dresden, 1970. str. 12-14.
  47. ↑ A. Sahinian. Isskustvo Armenii (Armenian art), vol. II. Moskva, 1973. str. 97-98.
  48. ↑ A. Sahinian. Kasakhi Bazilikayi djhartarapetoutioun(i) (The architecture of Kasakh Basilica). Erevan, 1955. str. 87-99.
  49. ↑ A. Sahinian. Haykakan djhartarapetouthioun(i) vagh feodalizmi darashrdchanoum, IV-VI dd. (Armenian architecture in the first era of feudalism, 4th-6th centuries) , vol. II. Erevan, 1964. str. 105-110.
  50. ↑ A. Sahinian. Les basiliques a trois nefs de l'époque paleochrèttienne de l'Arménie. Bergamo, 1975.
  51. ↑ J. Schwieger. Neue Wege zur Erforschung von Ursprungsfragen altarmenischer Kirchenbauten. Dunaj, 1927. str. 253.
  52. ↑ V. V. Sleev. Iskusstvo Armenii (Armenian art) , vol. II. Moskva, 1960. str. 77.
  53. ↑ J. Strzygowski. Die Baukunst der Armenier und Europa. Dunaj, 1918.
  54. ↑ J. Strzygowski. Origin of Christian Church Art. Oxford, 1923. str. 69.
  55. ↑ M. Thierry. L'architecture arménienne du IV au VI siècle. Pariz, 1971. str. 457-458.
  56. ↑ N. M. Tokarskij. Architektura drevnej Armenji (Ancient Armenian architecture). Erevan, 1946. str. 49-53.
  57. ↑ N. M. Tokarskij. Po stranicam istotij Armjanskoj architektury (Along the pages of Armenian architecture history). Erevan, 1973.
  58. ↑ E. Utudjian. Mission technique en Arménie. Pariz, 1962. str. 101-108.
  59. ↑ E. Utudjian. Armenian Architecture 4th to 17th Century. Pariz, 1967. str. 35

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jererujk&oldid=6189333«