August Ferdinand Möbius: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: fi:August Ferdinand Möbius
m dp/slika iz Zbirke
Vrstica 1:
'''August Ferdinand P. J. Möbius''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]] in [[astronom]], * [[17. november]] [[1790]], [[Schulpforta]], [[Saška]], [[Nemčija]], † [[26. september]] [[1868]], [[Leipzig]].
 
{{bioslika|islike=August Ferdinand Möbius.png|opis=''August Ferdinand Möbius''|napis=''August Ferdinand Möbius''}}
== Življenjepis ==
 
Möbius je študiral na [[univerza]]h [[univerza v Leipzigu|v Leipzigu]], [[Univerza v Göttingenu|v Göttingenu]] in [[univerza v Halleju|Halle]]ju. Najprej je hotel študirati [[pravo]], potem pa se je pod [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]]ovim vplivom le odločil za [[matematika|matematiko]] in [[astronomija|astronomijo]].
== Življenje in delo ==
 
Möbius je študiral na [[univerza]]h [[univerzaUniverza v Leipzigu|v Leipzigu]], [[Univerza v Göttingenu|v Göttingenu]] in [[univerzaUniverza v Halleju|Halle]]ju. Najprej je hotel študirati [[pravo]], potem pa se je pod [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]]ovim vplivom le odločil za [[matematika|matematiko]] in [[astronomija|astronomijo]].
 
Leta [[1816]] je postal vseučiliščni [[profesor]] v Leipzigu. Bil je več kot petdeset let opazovalec in pozneje od leta [[1844]] tudi dolgoletni direktor tamkajšnjega [[observatorij]]a. Bil je vsestranski [[znanstvenik]]. Najbolj znan je po delu v matematiki. V svojem glavnem delu ''Težiščni račun'' (''Der barycentrische Calcül''), ([[1827]]) je z velikim uspehom uvedel nov način analitične obdelave problemov v [[projektivna geometrija|projektivni]] [[geometrija|geometriji]] s pomočjo težišča v geometrijske namene in v njem prvi vpeljal homogene koordinate. Če so [[masa|mase]] ''m''<sub>1</sub>, ''m''<sub>2</sub>, ''m''<sub>3</sub> postavljene v vrhovih danega [[trikotnik]]a, je dal težišču teh mas koordinate ''m''<sub>1</sub>:''m''<sub>2</sub>:''m''<sub>3</sub> in pokazal, kako primerne so te koordinate za opisovanje projektivnih in afinih lastnosti [[ravnina|ravnine]]. Od tedaj so homogene koordinate postale splošno sprejeto orodje za [[algebra|algebrsko]] obravnavanje projektivne geometrije. Ukvarjal se je z ravnimi površinami in podal novo opredelitev [[matematična krivulja|krivulj]] in [[površina|površin]]. Delal je v mirni osamljenosti in prišel še do drugih zanimivih odkritij, kot je na primer ničelni sistem v teoriji premičnih [[kongruenca|kongruenc]], ki ga je vpeljal v svojem učbeniku o [[statika|statiki]] ([[1837]]).
Vrstica 33 ⟶ 36:
: <math> ad - bc \ne 0 \; . </math>
 
Möebiusova transformacija, ki ni [[identiteta]], ima kvečjemu dve negibni točki, Möbiusova transformacija, ki ohranja tri točke, pa je identiteta. Transformacija je natanko določena z [[matrika|matriko]] koeficientov. Zaradi omejitve je matrika obrnljiva, v njej lahko vidimo element splošne [[linearna grupa|linearne grupe]] <math>GL(2,\mathbb{C})</math>. Möbiusova transformacija s superpozicijo kot produktom je [[matematična grupa|grupa]].
Möebiusova transformacija, ki ni [[identiteta]], ima kvečjemu dve negibni
točki, Möbiusova transformacija, ki ohranja tri točke, pa je identiteta.
Transformacija je natanko določena z [[matrika|matriko]] koeficientov. Zaradi omejitve je matrika obrnljiva, v njej lahko vidimo element splošne [[linearna grupa|linearne grupe]] <math>GL(2,\mathbb{C})</math>. Möbiusova transformacija s superpozicijo kot produktom je [[matematična grupa|grupa]].
 
== Navedki ==
Vrstica 42 ⟶ 43:
 
== Glej tudi ==
 
* [[Möbiusova grupa]]
* [[seznam nemških astronomov]]
* [[seznam nemških matematikov]]