Kubizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Thijs!bot (pogovor | prispevki)
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m slog + slika iz Zbirke
Vrstica 1:
[[Slika:ViolcandGris2.jpg|thumb|[[GeorgesJuan BraqueGris]]: ''TihožitjeMoški zv violino in svečnikomkavarni'' iz leta 19101914]]
 
'''Kubizem''' je [[umetniška smer]] v sodobnem [[slikarstvo|slikarstvu]], za katero je značilnost predstavljanje [[predmet]]a iz različnih [[zorni kot|zornih kotov]] hkrati. Smer sta leta [[1907]] utemeljila [[Pablo Picasso|Picasso]] in [[Georges Braque|Braque]]. Vpliv kubizma se je v ostale dele sveta širil predvsem iz [[Francija|Francije]].
 
 
== Analitični kubizem ==
Kubizem se je razvil po letu [[1908]], ko sta se raziskovanja novih slikarskih načel lotila Francoz Georges Braque in v Parizu živeči Španec [[Pablo Picasso]]. Čeprav ju je spodbujal nemški trgovec z umetninami Daniel Kahnweiler in podpiral pesnik [[Guillaume Apollinaire]], sta se le težko uveljavila pri občinstvu, ki ju je kritiziralo in zavračalo. Kritiki so z mešanico posmeha in zaničevanja uporabljali besedo »''"kubično"''«, ki jo moramo razumeti kot oznako prevladujočih oblik, npr. v Braquovih sliki Portugalec*. Medtem ko se na prvih Braquovih in Picassovih krajinah, slikanih po [[Cezanne|Cezannovih]] načelih o geometrijskih telesih, dejansko kažejo motivi, ki so poenostavljeni z razgradnjo na geometrijska kubična telesa, pa tukaj takih telesnin ni, temveč sorazmerno enolično strukturirana površina ploskev, oglatih drobcev in povečini odprtih polkrogov. Le s težavo in z asociacijami raspoznamo človeška s kitaro .
 
: »''"Vsebina ni predmet, marveč nova enota, [[lirizem]], ki v celoti izhaja iz uporabljenih sredstev."'' «
Kubizem se je razvil po letu [[1908]], ko sta se raziskovanja novih slikarskih načel lotila Francoz Georges Braque in v Parizu živeči Španec [[Pablo Picasso]]. Čeprav ju je spodbujal nemški trgovec z umetninami Daniel Kahnweiler in podpiral pesnik [[Guillaume Apollinaire]], sta se le težko uveljavila pri občinstvu, ki ju je kritiziralo in zavračalo. Kritiki so z mešanico posmeha in zaničevanja uporabljali besedo ''"kubično"'', ki jo moramo razumeti kot oznako prevladujočih oblik, npr. v Braquovih sliki Portugalec*. Medtem ko se na prvih Braquovih in Picassovih krajinah, slikanih po [[Cezanne|Cezannovih]] načelih o geometrijskih telesih, dejansko kažejo motivi, ki so poenostavljeni z razgradnjo na geometrijska kubična telesa, pa tukaj takih telesnin ni, temveč sorazmerno enolično strukturirana površina ploskev, oglatih drobcev in povečini odprtih polkrogov. Le s težavo in z asociacijami raspoznamo človeška s kitaro .
 
''"Vsebina ni predmet, marveč nova enota, [[lirizem]], ki v celoti izhaja iz uporabljenih sredstev."''
 
V času, ko so [[rentgen|rentgenski]] žarki in mikroskopi omogočili pogled na resničnost, ki je bila dotlej nedostopna, se umetniki niso več ukvarjali z [[iluzionizem|iluzionističnimi]] upodabljanjem realnosti, mavreč so se tudi sami zanimali za analizo s pogledom, ki razgalja in ponazarja geometrično strukturo stvari. Slikar se je odpovedal nespremenljivemu zornemu kotu in je hkrati prikazoval [[trodimenzionalnost]] telesa tako, da ga je razstavil na dele in jih razgranil po [[dvodimenzionalnost|dvodimenzionalni]] površini. To seveda ni bilo isto, kot da bi razstavil škatlo na ploskve in jih kot maketo razgrnil - šlo je za novo stvaritev. Elementi so se osamosvojili, predmet sam je postajal čedalje manj pomenben, barvna lestvica pa se je omejila na sive in rjave tone. Analitičnega kubizma torej ne moremo [[interpretacija|interpretirati]] zgolj kot nov slog, marveč predvsem kot novo vizijo sveta, kot estetsko spoznanje in vdor v svet, ki sta se pridružila podobi sveta, kakršno sta ustvarila naravoslovje in filozofija.
 
== Sintetični kubizem ==
Braquova slika vsebuje poleg drobcev tudi številke in črke. Uvajanje takšnih znakov napoveduje logičen razvoj v sintetični kubizem, ki se je razcvetel v letih [[1913]] in [[1914]]. Takrat je Picasso ustvaril prvi [[kolaž]] s sliko [[Tihožitje s pletenim sedežem]]. V motiv [[tihožitje|tihožitja]], upodobljenega v analitični razdrobitvi, je vključil kos povoščenega [[platno|platna]], potiskanega z motivom pletenja, in ovalno sliko obrobil z vrvjo. Tako se je rodil kolaž, ki je močno zaznamoval umetnost [[20. stoletje|20. stoletja]]. Zaradi predmetov iz vsakdanje realnosti, naslikanih ali neposredno vzetih iz resničnosti (denimo nalepljeni odrezki časopisov ali na platno vstavljeni drobci predmetov), je slika postala nosilec nove sinteze. Tradicionalne meje umetnosti in umetnostnih zvrsti so presežene; [[grafika]], slika in kip se lahko zlijejo v eno samo umetnino. Rasežnosti resničnega sveta lahko prepoznamo zaradi drobcev - odtržkov, izsekov, fragmentov-, ki so za to resničnost značilni. Sintetični kubizem se z lepljenim papirjem in iluzionizmom naslikanih kolažev ni le vrnil k barvi, marveč je s členjeno strukturo slikovne površine (in uvedbe najpogosteje vnaprej izdelanih kolažnih elementov) sliki povrnil vtis snovnosti in atmosfere.
 
Kubizmu so se zelo hitro pridružili tudi drugi pariški umetniki, med njimi v [[Varšava|Varšavi]] rojeni [[Louis Marcoussis]] ([[1883]] - [[1941]]), [[Jean Metzingeer]] ([[1883]] - [[1957]]) in [[Albert Gleizes]] ([[1881]]- [[1953]]). Pomemben predstavnik sintetičnega kubizma je postal Španec [[Juan Gris]]. Leta [[1912]] je skupina umetnikov, med njimi brata [[Duchamp]] in [[Roger de La Fresnaye]], ustanovila "''Section d`Or"''.
 
Za marsikoga, na primer za Marcela Duchampa ([[1887]]- [[1968]]) ali [[Francis Picabia|Francisa Picabio]] ([[1879]] - [[1953]]), je bil kubizem le stopnica na umetniški poti. [[Feernand Leger]] ([[1881]] - [[1955]]) je valjaste oblike uporabljal za razvijanje osebnega izraza. [[Robert Delaunay]] je v seriji Okna* sprejel tisti del kubizma, ki ga je zanimalo deljenje slikarskih "»objektov"« na kristalnične segmente. Tako razstavljene predmete je ovil v barve, ki spominjajo na pogled skozi prizmo: takrat se svetloba razdeli v spekter barv. To smer, ki jo je razvil skupaj z ženo [[Sonia Terk|Sonio Terk]] ([[1890]]- [[1979]]), je poimenoval orfizem. Svetloba z zvenenjem barv in ritmom spominja na glasbo, kar je zajeto v samem imenu orfizem ( po mitskem antičnem pevcu Orfeju ), s katerim je to smer krstil Guillaume Apolinnaire po svoji po svoji pesniški zbirki La Suite d`Orphee (Orfejeva suita). Kubizem se je iztekel ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], čeprav je vplival na številne raziskujoče umetnike zlasti mlajšega rodu tudi zunaj [[Francija|Francije]]. Leta 1918 sta Amedee Ozenfant in [[Charles Edouard Jeanneret]], imenovan [[Le Corbusier]], objavila puristični [[manifest]] z naslovom ''"Po kubizmu"''. Zahtevala sta vrnitev k arhitektonski preprostosti in povzdignila v simbol stroj. Toda [[purizem]] je bil le kratka epizoda v zgodovini umetnosti.
== Sintetični kubizem ==
 
Braquova slika vsebuje poleg drobcev tudi številke in črke. Uvajanje takšnih znakov napoveduje logičen razvoj v sintetični kubizem, ki se je razcvetel v letih [[1913]] in [[1914]]. Takrat je Picasso ustvaril prvi [[kolaž]] s sliko [[Tihožitje s pletenim sedežem]]. V motiv [[tihožitje|tihožitja]], upodobljenega v analitični razdrobitvi, je vključil kos povoščenega [[platno|platna]], potiskanega z motivom pletenja, in ovalno sliko obrobil z vrvjo. Tako se je rodil kolaž, ki je močno zaznamoval umetnost [[20. stoletje|20. stoletja]]. Zaradi predmetov iz vsakdanje realnosti, naslikanih ali neposredno vzetih iz resničnosti (denimo nalepljeni odrezki časopisov ali na platno vstavljeni drobci predmetov), je slika postala nosilec nove sinteze. Tradicionalne meje umetnosti in umetnostnih zvrsti so presežene; [[grafika]], slika in kip se lahko zlijejo v eno samo umetnino. Rasežnosti resničnega sveta lahko prepoznamo zaradi drobcev - odtržkov, izsekov, fragmentov-, ki so za to resničnost značilni. Sintetični kubizem se z lepljenim papirjem in iluzionizmom naslikanih kolažev ni le vrnil k barvi, marveč je s členjeno strukturo slikovne površine (in uvedbe najpogosteje vnaprej izdelanih kolažnih elementov) sliki povrnil vtis snovnosti in atmosfere.
Kubizmu so se zelo hitro pridružili tudi drugi pariški umetniki, med njimi v [[Varšava|Varšavi]] rojeni [[Louis Marcoussis]] ([[1883]] - [[1941]]), [[Jean Metzingeer]] ([[1883]] - [[1957]]) in [[Albert Gleizes]] ([[1881]]- [[1953]]). Pomemben predstavnik sintetičnega kubizma je postal Španec [[Juan Gris]]. Leta [[1912]] je skupina umetnikov, med njimi brata [[Duchamp]] in [[Roger de La Fresnaye]], ustanovila "Section d`Or".
Za marsikoga, na primer za Marcela Duchampa ([[1887]]- [[1968]]) ali [[Francis Picabia|Francisa Picabio]] ([[1879]] - [[1953]]), je bil kubizem le stopnica na umetniški poti. [[Feernand Leger]] ([[1881]] - [[1955]]) je valjaste oblike uporabljal za razvijanje osebnega izraza. [[Robert Delaunay]] je v seriji Okna* sprejel tisti del kubizma, ki ga je zanimalo deljenje slikarskih "objektov" na kristalnične segmente. Tako razstavljene predmete je ovil v barve, ki spominjajo na pogled skozi prizmo: takrat se svetloba razdeli v spekter barv. To smer, ki jo je razvil skupaj z ženo [[Sonia Terk|Sonio Terk]] ([[1890]]- [[1979]]), je poimenoval orfizem. Svetloba z zvenenjem barv in ritmom spominja na glasbo, kar je zajeto v samem imenu orfizem ( po mitskem antičnem pevcu Orfeju ), s katerim je to smer krstil Guillaume Apolinnaire po svoji po svoji pesniški zbirki La Suite d`Orphee (Orfejeva suita). Kubizem se je iztekel ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], čeprav je vplival na številne raziskujoče umetnike zlasti mlajšega rodu tudi zunaj [[Francija|Francije]]. Leta 1918 sta Amedee Ozenfant in [[Charles Edouard Jeanneret]], imenovan [[Le Corbusier]], objavila puristični [[manifest]] z naslovom ''"Po kubizmu"''. Zahtevala sta vrnitev k arhitektonski preprostosti in povzdignila v simbol stroj. Toda [[purizem]] je bil le kratka epizoda v zgodovini umetnosti.
 
== Glej tudi ==
* [[Abstraktniabstraktni ekspresionizem]]
 
 
[[Kategorija:Umetniške smeri]]