Visoko barje: Razlika med redakcijama

Pri visokem barju stika s podtalnico ni in so rastline, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo. Takšne razmere prenese le malokatera rastlina, zato je rastlinstvo visokih barij specifično in se možno razlikuje od rastlinstva okolice. Nekatera visoka barja porašča zgolj [[zelišče|zeliščna]] in [[mah]]ovna plast, v najboljšem primeru pa na njih naletimo na večje ali manjše otoke [[rušje|rušja]]. Na samem robu barja se običajno rušju priključi [[smreka]], ki pa je zaradi mineralno revne šotne plasti slabo razvita in pritlikava.

 

[[Šotni mah]] ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v [[šota|šoto]]. Na ta način se plast šote debeli, celotno barje pa se dviguje nad okolico. Tako rastline izgubijo stik s podtalnico, kar prenese la malokatera rastlina. Šotni mah zrase na leto 7 do 10 mm, v 10 letih se ustvari približno 1 cm debela plast šote. Rastlinske in živalske ostanke razkrajajoča [[huminska kislina]] rjavo obarva vodo v barjanskih okencih. Zaradi velike količine vode razvoj življenja na visokem barju spomladi v primerjavi z okolico kasni, jeseni pa se zaradi toplotnoizolacijskega učinka življenje nekoliko podaljšuje.