Redakcija: 16:34, 3. maj 2007 uredi Žiga (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 34.458 urejanj m - ← Starejše urejanje		Redakcija: 08:54, 4. maj 2007 uredi razveljavi Ansaj (pogovor \| prispevki) 45 urejanj →‎Življenjepis Novejše urejanje →
Vrstica 4: == Življenjepis == ~~Rodil se je [[5. junij\|5. junija]] [[1926]] v [[Predgrad\|Predgradu]].~~ Kot gimnazijec je deloval v [[NOB]]. Leta [[1951]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani\|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] diplomiral iz [[slavistika\|slavistike]], leta [[1960]] pa tam tudi doktoriral. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani\|Filozofski fakulteti]] je predaval od leta [[1961]], od leta [[1972]] kot [[redni profesor]] za [[zgodovina slovenske književnosti\|zgodovino slovenske književnosti]]. Leta [[1979]] je bil izvoljen za [[dopisni član SAZU\|dopisnega]], leta [[1985]] pa za [[redni član SAZU\|rednega člana SAZU]]. S predavanji je gostoval na mnogih tujih univerzah, največkrat v Celovcu in Trstu. Opravljal je številne [[strokovno-organizacijske naloge]], med drugim je od leta [[1978]] organiziral [[simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi\|simpozije Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi]]. Leta [[1966]] je postal sourednik [[Slavistična revija\|Slavistične revije]], od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedije Slovenija]], leta 1988 in 1995 urednik [[Obdobja\|Obdobij]], od leta 1990 do leta 1992 pa [[član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov]]. Leta [[1981]] je dobil [[Kidričeva nagrada\|Kidričevo nagrado]]. Upokojil se je leta 1994, istega leta je bil imenovan za [[zaslužni profesor\|zaslužnega profesorja]] Filozofske fakultete, leta 1996 pa za [[ambasador RS v znanosti\| ambasadorja RS v znanosti]]. Najprej se je ukvarjal s [[pripovedništvo 19. stoletja\|pripovedništvom 19. stoletja]] in začetki [[literarna kritika\|literarne kritike]]. Vodil je skupinsko raziskavo [[povojna literatura\|povojne literature]] [[(Slovenska književnost 1945−1965)]], v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal [[lirika\|liriko]]. V razpravah je obravnaval smeri in sloge [[slovenska književnost\|slovenske književnosti]] od [[reformacija\|reformacije]] do [[sodobnost\|sodobnosti]]. Podrobno se je ukvarjal s [[Prešeren\|Prešernom]] in ga obdelal v [[monografija Prešerna\|monografiji]]. Vodil je raziskavo o [[pesništvo upora\|pesništvu upora]] iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo [[(Slovensko pesništvo upora I. Partizanske, 1987)]]. Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval [[časovni slog\|časovne]] oziroma [[obdobni slog\|obdobne sloge]]. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metadološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je [[antologija slovenske poezije v makedonščini\|antologijo slovenske poezije v makedonščini]] [[Slovenečka poezija]] (leta 1972) in [[dvojezična antologija\|dvojezično antologijo]] [[Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes]] (leta 1980).

Boris Paternu: Razlika med redakcijama