Peter van de Kamp: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Thijs!bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: de:Peter van de Kamp
dp+
Vrstica 1:
'''Peter van de Kamp''' ('''Piet van de Kamp'''), [[Nizozemci|nizozemsko]]-[[Američani|ameriški]] [[astronom]], * [[26. december]] [[1901]], [[Kampen]], [[Nizozemska]], † [[18. maj]] [[1995]].
 
== ŽivljenjepisŽivljenje in delo ==
Leta [[1922]] je van de Kamp diplomiral na [[Univerza v Utrechtu|Univerzi]] v [[Utrecht]]u. Leta [[1923]] je prišel v [[Združene države Amerike|ZDA]] in leta [[1925]] [[doktorat|doktoriral]] na [[Univerza Kalifornije|Univerzi Kalifornije]]. Od leta [[1937]] je bil direktor [[Observatorij Sproul|Observatorija Sproul]] [[Kolidž]]a Swarthmore pri [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Pensilvanija]]. Leta [[1942]] je postal ameriški [[državljan]]. Največ se je ukvarjal z [[astrometrija|astrometrijo]], [[paralaksa|paralakso]] in [[lastno gibanje|lastnih gibanjem]] [[zvezda|zvezd]].
 
Leta [[1922]] je van de Kamp diplomiral na [[Univerza v Utrechtu|Univerzi]] v [[Utrecht]]u. Svojo pot kot astronom je začel v Astronomskem laboratoriju v [[Groningen|Groningnu]] pri [[Pieter Johannes van Rhijn|van Rhijnu]]. V letu [[1923]] je s pomočjo podpore [[Henry Draper|Draperjevega]] sklada [[Narodna akademija znanosti Združenih držav Amerike|Narodne akademije znanosti]] (NAS) prišel v [[Združene države Amerike|ZDA]] na [[McCormickov observatorij]] [[Univerza Virginije|Univerze Virginije]] v [[Charlottesville, Virginija|Charlottesville]]u, [[Virginija]]. Tu je sodeloval s [[Samuel Alfred Mitchell|Samuelom Mitchellom]] pri njegovem obsežnem programu [[zvezdna paralaksa|zvezdne paralakse]] in s [[Harold Lee Alden |Haroldom Aldenom]] pri dolgotrajnem zvezdnem projektu [[Lewis Boss|Lewisa Bossa]].
Pod njegovim vodstvom so astronomi na Observatoriju Sproul prvič opazili [[planet]]e zunaj našega [[Osončje|Osončja]]. Leta [[1943]] je opazil majhne neprevilnosti v [[tir]]u ene od zvezd v sistemu [[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni). Ugotovili so, da obstaja tam še komponenta brez lastne [[svetloba|svetlobe]] z osemkratno [[masa|maso]] [[Jupiter (planet)|Jupitra]]. To naj bi bil planet. Leta [[1960]] so odkrili planet približno enake velikosti okoli majhne zvezde [[Lalande 21185]]. Podobne nepravilnosti so leta [[1963]] našli za [[Barnardova zvezda|Barnardovo zvezdo]], ki jih povzroča planet z maso ena in pol Jupitrove, in tudi za druge zvezde. Izredno težke opazovalne razmere so vprašljive pri van de Kampovi trditvi, da so bili to prvi planetni sistemi izven našega. Barnardova zvezda je nam druga najbližja zvezda, oddaljena 5,96 [[svetlobno leto|svetlobnih let]], Lalande 21185 peta, 8,29 sv. l. in 61 Laboda petnajsta najbližja, 11,40 sv. l. Zdi se zelo verjetno da obstajajo samo v naši neposredni bližini trije plantni sistemi. Bolj verjetno je, da so planetni sistemi v [[Vesolje|Vesolju]] razmeroma pogosti, kot dokazujejo nekatere teorije o nastanku zvezd, npr. [[Carl Friedrich von Weizsäcker|von Weizsäckerjeva]].
 
Naslednje leto je van de Kamp odšel na [[Observatorij Lick|Lickov observatorij]] kot Kelloggov štipendist. Tu je junija [[1925]] na [[Univerza Kalifornije|Univerzi Kalifornije]] [[doktorat|doktoriral]] iz astronomije.
 
Leta [[1922]] je van de Kamp diplomiral na [[Univerza v Utrechtu|Univerzi]] v [[Utrecht]]u. Leta [[1923]] je prišel v [[Združene države Amerike|ZDA]] in leta [[1925]] [[doktorat|doktoriral]] na [[Univerza Kalifornije|Univerzi Kalifornije]]. Od leta [[1937]] je bil direktorpredstojnik [[Observatorij Sproul|Observatorija Sproul]] [[Kolidž]]a Swartmore|Kolidža Swarthmore]] pri [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Pensilvanija]]. Leta [[1942]] je postal ameriški [[državljan]]. Največ se je ukvarjal z [[astrometrija|astrometrijo]], [[paralaksa|paralakso]] in [[lastno gibanje|lastnih gibanjem]] [[zvezda|zvezd]].
 
Pod njegovim vodstvom so astronomi na Observatoriju Sproul prvič opazili [[planet]]e zunaj našega [[Osončje|Osončja]]. Leta [[1943]] je opazil majhne neprevilnostinepravilnosti v [[tir]]u ene od zvezd v sistemu [[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni). Ugotovili so, da obstaja tam še komponenta brez lastne [[svetloba|svetlobe]] z osemkratno [[masa|maso]] [[Jupiter (planet)|Jupitra]]. To naj bi bil planet. Leta [[1960]] so odkrili planet približno enake velikosti okoli majhne zvezde [[Lalande 21185]]. Podobne nepravilnosti so leta [[1963]] našli za [[Barnardova zvezda|Barnardovo zvezdo]], ki jih povzroča planet z maso ena in pol Jupitrove, in tudi za druge zvezde. Izredno težke opazovalne razmere so vprašljive pri van de Kampovi trditvi, da so bili to prvi planetni sistemi izvenzunaj našega. Barnardova zvezda je nam druga najbližja zvezda, oddaljena 5,96 [[svetlobno leto|svetlobnih let]], Lalande 21185 peta, 8,29 sv. l. in 61 Laboda petnajsta najbližja, 11,40 sv. l. Zdi se zelo verjetno da obstajajo samo v naši neposredni bližini trije plantni sistemi. Bolj verjetno je, da so planetni sistemi v [[Vesolje|Vesolju]] razmeroma pogosti, kot dokazujejo nekatere teorije o nastanku zvezd, npr. [[Carl Friedrich von Weizsäcker|von Weizsäckerjeva]]. Potrditev prvega zunajosončnega planeta je prišla leta [[2003]] pri [[dvozvezdje|dvozvezdju]] [[Alrai]] (γ [[Kefej (ozvezdje)|Kefeja]] (Cephei)).
 
== Glej tudi ==
 
* [[seznam ameriških astronomov]]
* [[seznam nizozemskih astronomov]]