Kolonizacija na Slovenskem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc-Bot (pogovor | prispevki)
m razno (substitucija, slovenjenje predlog) AWB
Smihael (pogovor | prispevki)
m nekaj sloga
Vrstica 1:
'''Kolonizacijo''' na Slovenskem uvrščamo v obdobje srednjega veka. Nenačrtna kolonizacija je neorganizirana. Ljudje se naseljujejo po svoji volji, vzroki za selitev pa so večinoma prenaseljenost ali pa premalo polj za obdelovanje.
{{slog|razlog=pomanjkanja uvoda}}
 
==Kolonizacija na Slovenskem==
Kolonizacijo na Slovenskem uvrščamo v obdobje srednjega veka. Kolonizacija kot pojem pomeni naseljevanje ljudi, kar močno spremeni naselitveno podobo pokrajine in kulturno-geografsko podobo pokrajine. Ločimo štiri različne tipe kolonizacije.
 
==Tipi kolonizacije==
Nenačrtna kolonizacija je neorganizirana. Ljudje se naseljujejo po svoji volji, vzroki za selitev pa so večinoma prenaseljenost ali pa premalo polj za obdelovanje.
Načrtna kolonizacija poteka pod vodstvom fevdalca, ki jo tudi spodbuja. Fevdalec je dobil v uživanje posest in kmalu ugotovi, da sama od sebe ne bo "rodila" ničesar. Potrebuje delovno silo. Sprva jo išče v domačih krajih in deželah, nato pričnejo naseljevati nemško prebivalstvo s čimer se poleg kolonizacije pričneta še procesa asimilacije in germanizacije. V želji po še večjem dobičku so fevdalci naseljevali ljudi tudi zato, da so le-ti izkrčevali gozdove in izsuševali močvirja. Tako je fevdalec pridobil še več obdelovalnih površin.
Notranja kolonizacija je tip kolonizacije pri katerem fevdalec uporablja zgolj notranji prirast, za zunanjo kolonizacijo pa je značilno, da naseli prebivalstvo iz drugih držav. Posledice zunanje kolonizacije so tako sprememba etnične, jezikovne in včasih celo državne meje.
Vrstica 35 ⟶ 29:
 
==Posledice kolonizacije==
1. Sloj podložnikov (kmetov) se je zaradi vdora prvih kapitalističnih oblik proizvodnje začel razslojevati. Nastali so bogatejši gruntarji[[gruntar]]ji, maloposestniki kajžarji ter revni kmečki delavci dninarji in gostači.Polja so bila obdelana do tako visoke nadmorske višine kot nikoli prej in kasneje. Zunanja podoba podeželja se zelo spremeni. Narodnostna meja na Koroškem se zelo spremeni. Slovenci so izgubili 36.000 km2 ozemlja.
2. Polja so bila obdelana do tako visoke nadmorske višine kot nikoli prej in kasneje.
3. Zunanja podoba podeželja se zelo spremeni.
4. Narodnostna meja na Koroškem se zelo spremeni. Slovenci so izgubili 36.000 km2 ozemlja.
 
Med tretjo in četrto fazo je moč opaziti rahlo zmanjšanje vala priseljevanja zaradi naslednjih vzrokov:
 
1.# Obdobja slabih letin in posledično lakot, ki so privedle tudi do izbruha različnih bolezni zaradi manjše odpornosti ljudi.
2.# Politične nestabilnosti v Rimsko-nemškem cesarstvu - dinastični spori, kjer je najbolj trpelo kmečko prebivalstvo.
3.# Naravne katastrofe kot posledica nestrokovnega krčenja gozdov in zaradi tega povečane erozije tal.
4.# Zaradi turških vpadov. Turki so odpeljali ogromno moških in otrok, ogromno so jih pobili, vasi pa požgali in izropali.
5.# Prvi kmečki upori.
 
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]