|
[[Slika:Republika_obeh_narodov.png|250px|thumb|right|Republika obeh Narodovnarodov na višku moči (okoli [[1630]])]]
'''Republika obeh Narodovnarodov''' ([[poljščina|poljsko]] ''Rzeczpospolita Obojga Narodów'', [[litvanščinalitovščina|litovsko]] ''Žečpospolita'' ali ''Abiejų Tautų Respublika'', [[beloruščina|belorusko]] ''Rečpaspalita Abodvuch Narodaŭ'') je bila zvezna država, ki je združevala [[Kraljevina Poljska|Kraljevino Poljsko]] in [[Velika Litvanskalitovska kneževina|Veliko Litvanskolitovsko kneževino]] na območju današnje [[Belorusija|Belorusije]], [[Litva|Litve]], [[Poljska|Poljske]], večinoma [[Ukrajina|Ukrajine]] ter deloma [[Latvija|Latvije]] in zahodne [[Rusija|Rusije]]. Obstajala je med letoma [[1569]] ([[lublinska unija]]) in [[1795]] (tretja delitev Republike).
Zvezna republika se je razvila iz [[personalna unija|personalne unije]] Kraljevine Poljske in Velike Litvanskelitovske kneževine, ki je bila obveljala že dve stoletji prej, leta [[1386]]. Republika je bila ena največjih, najmogočnejših in najbolj obljudenih držav tedanje [[Evropa|Evrope]]. Dobri dve stoletji je uspešno vodila vojne z [[Nemški viteški red|Nemškim viteškim redom]] (ali Tevtonskim redom), Rusijo, [[Otomani|otomansko]] imperijo in [[Švedska|Švedsko]].
Politično ureditev Republike obeh Narodovnarodov, ki so jo včasih imenovali ''[[demokracija]] žlahte'' ali ''zlata svoboda'', so odlikovale značilno omejene pristojnosti kralja - velikega kneza in široke pristojnosti parlamenta, imenovanega [[Sejem]] (polj. ''Sejm'', lit. ''Seimas'', belor. ''Sojm'') ter dokaj razvita lokalna samouprava. Položaj kralja - velikega kneza ni bil deden, temveč so kandidate zanj volili na polsplošnih volitvah (volilno pravico je imela okoli četrtina prebivalstva). Sejem je imel celo pravico odpoklicati monarha s položaja in jo je tudi nekajkrat uspešno uporabil. V času med smrtjo ali odpustitvijo vladarja in volitvami novega so oblast v državi prevzemali lokalni samoupravni sveti, t.i. ''sodišča kapuc'', ki se jih je lahko udeležil vsakdo, ne glede na svoj socialni status. Člani teh svetov so si morali nadeti na glave kapuce, da bi njihov status in vplivnost ostali neznani - s tem naj bi bila zagotovljena enakopravnost vseh članov.<br>Politična ureditev Republike obeh Narodovnarodov je bila zametek sodobnih idej širše demokracije, ustavne [[Monarhija|monarhije]] in federativnosti.
Državi, ki sta sestavljali zvezo, sta bili formalno popolnoma enakopravni, čeprav je dejansko dominanten položaj, predvsem zaradi večjega gospodarskega potenciala in večjega števila prebivalcev, imela Kraljevina Poljska.
Republika obeh Narodovnarodov se je vpisala v zgodovino z drugo najstarejšo [[ustava|ustavo]] na svetu ("[[Ustava tretjega maja]]" [[1791]]) in, kljub privilegiranemu položaju [[Rimskokatoliška Cerkev|katoliške cerkve]], dosledni verski strpnosti, ki je bila v tedanji Evropi prej izjema kot načelo. Prav zaradi nje so se na območju Republike naseljevali pripadniki verskih skupnosti, ki so bile drugod po Evropi preganjane, med drugim [[Judi]], [[Rusi|ruski]] [[staroverci]] in [[Karaimi]].
Prvo stoletje obstoja Republike je bilo zlato obdobje za oba dela federacije. Drugo stoletje so zaznamovale izgubljene vojne in čedalje večja anarhija v političnem življenju.
Republika obeh Narodovnarodov je prenehala obstajati leta [[1795]], ko so jo tretjič v dvaindvajsetih letih istočasno napadle [[Avstrija]], [[Rusija]] in [[Prusija]], jo dokončno premagale in razdelile medse njeno ozemlje.
== Glej tudi ==
|
