Redakcija: 15:10, 18. marec 2007 uredi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.412 urejanj v delu ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:28, 18. marec 2007 uredi razveljavi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.412 urejanj --v delu Novejše urejanje →
Vrstica 12: [[Kloss]] in [[Sienkiewicz]] (Kutnar, [[2000]]) na osnovi [[hidrologija\|hidrologije]] ločita štiri osnovne tipe barij: * ''ombrogena barja'' (preskrba samo s [[padavine\|padavinami]]) - šotna tla tega tipa nastanajo kot posledica intenzivne rasti in odmiranja mahov vrste Sphagnum v razmerah hladne in humidne klime. Med pretežno mahovnimi ostanki so tudi ostanki lesnatih rastlin, v veliki meri iglavcev. Taka [[visoko barje\|visoka barja]] najdemo v Sloveniji na Pokljuki, Jelovici in na Pohorju. Ta barja so izrazito kisla. * ''topogena barja'' (preskrba s pobočno vodo z majhnim pretokom, akumulacija drenažne vode) - njihov nastanek je vezan na konkavne reliefne oblike ter na prisotnost visoke podtalnice. Šotni horizonti so nastali pretežno iz barskih trav, ter lesnatih listnatih rastlin. Delež ~~mahov~~[[mah]]ov je manjši. Tipičen predstavnik nizkega barja je ~~ljubljansko~~Ljubljansko barje. Pogosto velja mnenje, da je nizko barje kislo, kar v primeru Ljubljanskega barja ne drži. Kisli so le tisti predeli, kjer je šota zelo debela oz. imamo še ostanke visokega barja. Med topogenimi barji sta dva različna tipa: prvega sezonsko poplavlja; drugo pa se preskrbuje s kapilarnim dvigom vode. * ''soligena barja'' (preskrba s talno vodo ali površinsko tekočo vodo); * ''fluvigena barja'' (preskrba s sezonskim poplavljanjem površine). Na osnovi [[hidrologija\|hidrologije]], [[stratigrafija\|stratigrafije]] šotnih depozitov, vpliva geološke podlage ter s tem povezane trofičnosti ločimo v grobem dva tipa barij (Grosse-Brauckmann, 1985; Wilpiszewska in Kloss, 1993; Korpela in Reinikainen, 1996 cit. po Kutnar, 2000):▼ ~~Med topogenimi barji sta dva različna tipa: prvega sezonsko poplavlja; drugo pa se preskrbuje s kapilarnim dvigom vode.~~ ▲Na osnovi hidrologije, stratigrafije šotnih depozitov, vpliva geološke podlage ter s tem povezane trofičnosti ločimo v grobem dva tipa barij (Grosse-Brauckmann, 1985; Wilpiszewska in Kloss, 1993; Korpela in Reinikainen, 1996 cit. po Kutnar, 2000): * ombrotrofna barja (ekstremno slabo preskrbljena s hranili); * minerotrofna barja, ki jih delimo na osnovi stopnje preskrbljenosti s hranili na tri podtipe (Grosse-Brauckmann, 1985; Korpela in Reinikainen, 1996 cit po. Kutnar, 2000): Vrstica 34 ⟶ 32: * Zgradba gozda na prehodu v visoko barje, Damjan Jan (diplomsko delo) Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire * Svetovi narave, Peter moore, 1997, ISBN 961-6076-55-8 * Osnove ekologije in ekologija živali, Kazimir Tarman, 1992, ISBN 86-341-0713-2 == Zunanje povezave == {{Commons\|Bog}} {{ecology-stub}} [[Kategorija:Mokrišča]] [[cs:Rašeliniště]] [[da:Højmose]] [[de:Regenmoor]] [[es:Pantano]] [[en:Bog]] [[eo:Torfejo]] [[fr:Tourbière]] [[nl:Veen (grondsoort)]] [[ru:Болото]] [[fi:Suo]] [[sv:Myr]] ~~{{škrbina}}~~ [[Kategorija:Mokrišča]]

Barje: Razlika med redakcijama