[[poletje|Poletja]] so vroča in sušna, [[zima|zime]] pa zelo mrzle ( ponekod zmrnejo tla do globine pol metra ). [[Relief]] je bolj ali manj raven, zato poleti ne nastajajo žepi hladnega [[zrak]]a, ki drugače nastajajo na senčnih straneh [[hrib]]ovja. [[Gozdnatost]] je majhna ( [[Madžarska]] samo 5% ), kar dodatno pripomore k ekstremnim nihajem [[temperatura|temperature]]. Dnevi so vroči, noči pa mrzle. Tudi sredi poletja. Pozimi vdira hladen zrak iz [[Sibirija|Sibirije]]. [[Srbi]] pravijo temu vetru [[Košava]].
* Naravni viri
Čeprav na območju ne [[dež]]uje ravno obilno, je [[pokrajina]] večinoma kmetijska. Polja rodovitne zemlje bi lahko nahranila vso [[Evropa|Evropo]]. Veterna [[erozija]] iz Centralne Azije odnaša zemljo, ki ji pravimo [[puhlica]]. Puhlica ali [[černozjom]] ( črna zemlja v ruščini ) je zelo rodovitna [[prst]], ki se [[akumulacija|akumulira]] v Panonski nižini. Z obsežnimi [[regulacija reke|regulacijami rek]], so zmanjšali erozijo in uredili namakanje. S temi ukrepi so zadržali puhlico v nižini, toda izgubili so [[mrtvica|mrtvice]] in rečne [[meander|meandre]] in z njimi [[biotop|biotope]]. Podlaga pod zemljo je [[koluvij|koluvialno]]-[[deluvij|deluvialni]] ( koluvialno-deluvialno pomeni premeščanja ) [[prod]]. Podlaga ni primerna za gradnjo oz. za gradnjo je potrebno močno [[temelj]]iti.
Prvi naseljenci so tu našli le malo virov [[kovina|kovin]] in kamna. Tako lahko [[arheologija|arheologi]], ko odkrijejo izdelke iz [[kremen]]a, [[obsidijan]]a ali [[baker|bakra]], sklepajo na stare trgovske poti.
