William Gilbert: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JAnDbot (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m + gt
Vrstica 1:
'''William Gilbert''' (tudi '''Gylberde'''), [[Angleži|angleški]] [[fizik]], učenjak, [[filozof]] in [[zdravnik]], * [[24. maj]] [[1544]], [[Colchester]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Essex]], [[Anglija]], † [[10. december]] (30. november, stari angleški koledar) [[1603]], [[London]], ali mogoče Colchester.
 
{{bioslika|islike=Gilbert.gif|opis=''William Gilbert''|napis=''William Gilbert''}}
 
'''William Gilbert''' (tudi '''Gylberde'''), [[Angleži|angleški]] [[fizik]], učenjak, [[filozof]] in [[zdravnik]], * [[24. maj]] [[1544]], [[Colchester]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Essex]], [[Anglija]], † [[10. december]] (30. november, stari angleški koledar) [[1603]], [[London]], ali mogoče Colchester.
Gilbert je raziskoval [[magnetizem]] in [[elektrika|elektriko]]. Proučevanje magnetizma je postavil na [[znanost|znanstveno]] osnovo. Rezultate svojega raziskovanja je objavil [[leto|leta]] [[1600]] v [[knjiga|knjigi]] ''O magnetu in magnetnih telesih in o velikem magnetu Zemlje'' (''De magnete, magneticisque corporibus, et de magno magnete tellure''), kjer je natanko opisal svoje poskuse z [[magnetovec|magnetovcem]], [[magnetit]]om, naravno namagnetenim [[železov oksid|železovim oksidom]] Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub>, temnim, gostim [[mineral]]om. Magnetit je poleg [[hematit]]a najpomembnejše [[železo]]vo rudno gradivo. Od vseh naravnih [[snov]]i je najbolj magneten. Teorijo je predstavil [[kralj]]ici [[Elizabeta I. (Anglija)|Elizabeti I.]] Opisal je tudi kako lahko izboljšamo ali poslabšamo njegove magnetne lastnosti. Stari [[Kitajci]] so nekako v [[1. stoletje|1. stoletju]] našega štetja odkrili naravni magnetizem mnogih kamnov. Za magnetne lastnosti magnetita so poznali tudi stari [[Grki]]. Kakih 1.200 [[loto|let]] pozneje so pomorščaki uporabljali ta naravni [[magnet]] kot [[kompas]]. Prvi je začel resno proučevati magnetizem šele [[Petrus de Maricourt Peregrin|Peregrin]] leta [[1269]]. Šele okoli leta [[1600]] so začeli razmišljati, če ni morda tudi sama [[Zemlja]] velik magnet, ki premika [[magnetna igla|magnetne igle]]. Gilbert je ugotovil, da si lahko Zemljo predstavljamo kot ogromen magnet s severnim in južnim polom. Severni pol naj bi ležal na severu [[Sibirija|Sibirije]], tako da igla pri kompasu v Londonu kaže 11 [[stopinja|stopinj]] vzhodno od severnega pola. V knjigi je opisal svoj model Zemlje kot magneta in ga imenoval [[terela]].
 
== Življenjepis ==
Gilbert je raziskoval [[magnetizem]] in [[elektrika|elektriko]]. Proučevanje magnetizma je postavil na [[znanost|znanstveno]] osnovo. Rezultate svojega raziskovanja je objavil [[leto|leta]] [[1600]] v [[knjiga|knjigi]] ''O magnetu in magnetnih telesih in o velikem magnetu Zemlje'' (''De magnete, magneticisque corporibus, et de magno magnete tellure''), kjer je natanko opisal svoje poskuse z [[magnetovec|magnetovcem]], [[magnetit]]om, naravno namagnetenim [[železov oksid|železovim oksidom]] Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub>, temnim, gostim [[mineral]]om. Magnetit je poleg [[hematit]]a najpomembnejše [[železo]]vo rudno gradivo. Od vseh naravnih [[snov]]i je najbolj magneten. Teorijo je predstavil [[kralj]]ici [[Elizabeta I. (Anglija)|Elizabeti I.]] Opisal je tudi kako lahko izboljšamo ali poslabšamo njegove magnetne lastnosti. Stari [[Kitajci]] so nekako v [[1. stoletje|1. stoletju]] našega štetja odkrili naravni magnetizem mnogih kamnov. Za magnetne lastnosti magnetita so poznali tudi stari [[Grki]]. Kakih 1.200 [[loto|let]] pozneje so pomorščaki uporabljali ta naravni [[magnet]] kot [[kompas]]. Prvi je začel resno proučevati magnetizem šele [[Petrus de Maricourt Peregrin|Peregrin]] leta [[1269]]. Šele okoli leta [[1600]] so začeli razmišljati, če ni morda tudi sama [[Zemlja]] velik magnet, ki premika [[magnetna igla|magnetne igle]]. Gilbert je ugotovil, da si lahko Zemljo predstavljamo kot ogromen magnet s severnim in južnim polom. Severni pol naj bi ležal na severu [[Sibirija|Sibirije]], tako da igla pri kompasu v Londonu kaže 11 [[stopinja|stopinj]] vzhodno od severnega pola. V knjigi je opisal svoj model Zemlje kot magneta in ga imenoval [[terela]].
 
Ovrgel je tudi praznoverje, da lahko [[česen]] razmagneti magnet. Nihče ni vedel, zakaj naj bi bila Zemlja velikanski magnet. Zamisel sama pa se je zdela jasna. Leta [[1634]] je [[Henry Gellibrand|Gellibrand]] ugotovil, da kompas v Londonu ne kaže več 11 stopinj, temveč le še 4. stopinje vzhodno. [[Magnetno polje]] našega [[planet]]a se je nekako premaknilo. Okoli leta [[1650]] je kazal kompas v Londonu naravnost proti severu. Magnetni pol leži danes med [[otok]]i severne [[Kanada|Kanade]] in se še naprej pomika proti severu. Zemljino magnetno polje ne spreminja le svoje smeri, temveč tudi svojo [[jakost magnetnega polja|jakost]].
Vrstica 12 ⟶ 13:
 
== Glej tudi ==
* [[seznam angleških filozofov]]
* [[seznam angleških fizikov]]
* [[seznam angleških zdravnikov]]
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1544|Gilbert William]]