Krajinsko slikarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp/dp |
→Razvoj krajine: mednaslovi, postavitev slik |
||
Vrstica 9:
== Razvoj krajine ==
===Antika===
[[Image:Pompejanischer Maler um 10 20 001.jpg|thumb
Zametke krajine najdemo že v [[stari Egipt|staroegipčanskem]] stenskem [[slikarstvo|slikarstvu]], vendar pa je perspektivne pejsaže ustvarilo šele [[antična Grčija|grško]] slikarstvo v obdobju [[helenizem|helenizma]]. To lahko ugotovimo sicer le iz rimskih posnetkov, ki so se ohranili v [[Pompeji|Pompejih]], [[Herkulanum|Herkulanumu]] in [[Rim|Rimu]], pa tudi po opisih [[antika|antičnih]] piscev. Grška umetnost je dodobra razvila [[iluzionizem|iluzionistično]] krajino z zelo uspešnim perspektivičnim poglabljanjem prostora. To zvrst slikarstva so gojili tudi v [[antični Rim|Rimu]], ohranilo in razvilo pa jo je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] slikarstvo.
Krajina v vlogi ozadja se z izjemo [[Italija|Italijanskega polotoka]] ni ohranila v nepretrgani tradiciji, ampak jo je ponovno uveljavila šele [[karolinška renesansa]].
===Srednji vek===
[[srednji vek|Srednjeveška]] umetnost naravi ni namenjala velike pozornosti, omejena je bila le na simbolične detalje, ki so shematično predstavljali ozadje. Ko pa si je pridobila vlogo označevalca in določevalca prizora, se je začela naglo razvijati. V poznem srednjem veku sta k temu pripomogla tudi spreminjajoči se odnos do narave in porajajoči se [[naturalizem]].
<br>
<br>
[[Image:Les Très Riches Heures du duc de Berry aout.jpg|thumb|[[Iluminacija]] iz Sijajnega horarija vojvode Berryjskega]]
[[Image:Konrad Witz 008.jpg|thumb|left|Konrad Witz, Čudežni
Predvsem na [[Flamska|Flamskem]] in [[Nizozemska|Nizozemskem]], pa tudi v [[Lombardija|Lombardiji]] in [[Toskana|Toskani]], so v [[14. stoletje|14.]], [[15. stoletje|15.]] stoletju nastajale vedno bolj [[realizem|realistične]] podobe krajine z obvladovanjem perspektivičnega poglabljanja prostora. Vendar ne poznamo še samostojnega pejsaža. V najbolj razvitih delih (Knjiga o zaljubljenem srcu, [[Sijajni horarij vojvode Berryjskega]]) gre za krajinsko ozadje, ne pa za čisto krajino. Podobno velja za prvi krajinski [[portret]], upodobitev [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]] z okolico na sliki slikarja [[Konrad Witz|Konrada Witza]] Čudežni ribolov.
<br>
<br>
<br>
<br>
<br>
===Renesansa===
V [[Renesansa|renesansi]] se je zanimanje stopnjevalo. Odkritje linearne perspektive in nagli razvoj zračne perspektive sta omogočila povsem realno krajino, ki pa tudi tu še dolgo ni presegla vloge ozadja.
[[Image:Albrecht Altdorfer 007.jpg|thumb|left|Albrecht Altdorfer, Donavska krajina pri Regensburgu]]
[[Image:Pieter Brueghel de Oude - De val van Icarus.jpg|thumb|Pieter Brueghel st., [[Ikar]]ov padec]]
Aktivno so jo razvijali nizozemski [[slikar|slikarji]] ([[Jan van Eyck]], [[Robert Campin]], [[Hans Memling]], [[Joachim Patinir]]...), predstavniki [[Donava|donavske]] [[šola|šole]] ([[Albrecht Altdorfer]], [[Huber]]..) in [[Benetke|beneški]] mojstri ([[Giorgione]], [[Tizian]], [[Jacopo Bassano]]...). Do [[16. stoletje|16. toletja]] so čiste krajine nastajale le kot študije in avtorjevi osnutki. Najodličnejše te vrste predstavljajo [[Leonardo da Vinci|Leonardove]] študije in [[Albrecht Dürer|Dürerjevi]] [[akvarel]]i. Prvi čisti pejsaž, Donavska krajina pri [[Regensburg|Regensburgu]], Albrechta Altdorferja je ohranjena šele iz leta [[1520]]. V drugi polovici 16. stoletja se je krajina naglo razvijala in dosegla enega od vrhuncev v delih [[Pieter Brueghel|Pietra Brueghla]] starejšega.
<br>
<br>
<br>
<br>
<br>
<br>
<br>
<br>
<br>
<br>
===Barok in klasicizem===
[[Image:Paul Bril 001.jpg|thumb|Fantastična gorska pokrajina Paula Brila]]
V [[barok|baroku]] sta se jasno oblikovali dve smeri. Idealizirana krajina, ki so jo gojili predvsem v [[Italija|Italiji]] ([[Adam Elsheimer]], [[Paul Bril]], [[Annibale Carracci]], [[Nicolas Poussin]]..) in realistična krajina nizozemskih mojstrov ([[Jan van Goyen]], [[Jacob van Ruisdael]], [[Salomon van Ruysdael]], [[Meindert Hobbema]]...). V [[17. stoletje|17. stoletju]] sta jo pomembno obeležila [[Peter Paul Rubens]] in [[Rembrandt]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] se je pejsaž ohranjal še na Nizozemskem in Beneškem, dokler ga ni [[klasicizem]] potisnil ob rob in kasneje [[neoklasicizem]] dokončno potisnil med manjvredne motivne zvrsti.
[[Image:Claude Monet 037.jpg|thumb
===19. stoletje===
[[19. stoletje]] je prineslo velik preporod krajine in velja za njeno zlato dobo. Romantičen odnos do narave je sprožil nov val navdušenja, že pred iztekom [[18. stoletje|18.stoletja]] pa je dosegla velik razcvet v [[Anglija|angleškem]] slikarstvu.
[[Francija|Francoski]] krajinarji so uveljavili pleneristično slikanje, ki se je nadaljevalo v [[impresionizem]], le ta je z [[Claude Monet|Monetom]] našel enega najodličnejših krajinarjev vseh časov.
| |||