V času jožefinskih reform za časa cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] sta bili [[Lavantinska škofija|lavantinski škofiji]] priključeni župniji v Velikovcu (1786) in v Celju (1789), vse župnije na Štajerskem, severno od Drave, pa so pripadle [[Škofija GradecvGradec|Sekovski škofiji]] (prednici Graške škofije). Da bi lahko škof bolje upravljal zelo obsežno škofijo, so bile leta 1859 koroške župnije prenesene pod upravo [[Krška škofija|Krške škofije]], v zameno zanje pa so lavantinski škofiji pripadle župnije v Mariboru in njegovi okolici. Takoj po tej spremembi je škof [[Anton Martin Slomšek]] prestavil lavantinski škofijski sedež v Maribor. Župnije lavantinske škofije, ki so po prvi svetovni vojni ostale v [[Avstrija|Avstriji]], so bile priključene [[Krška škofija|Krški škofiji]] ali Sekovski škofiji.
