Janez Pirnat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
A09Bot (pogovor | prispevki)
m ktgr
Vrstica 6:
Janez Pirnat, sin kiparja in risarja [[Nikolaj Pirnat|Nikolaja Pirnata]] in pisateljice [[Nada Kraigher|Nade Kraigher]], je študiral kiparstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji likovnih umetnosti]] v Ljubljani (1953-1959) pri profesorjih [[Frančišek Smerdu|Frančišku Smerduju]] in [[Karel Putrih|Karlu Putrihu]]. Udeležil se je kiparskega simpozija [[Forma viva]] v [[Portorož]]u leta 1965. Od tedaj je sodeloval na številnih [[razstava]]h v Sloveniji in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Pojavljal se je na razstavah v Ljubljani, [[Zagreb]]u, [[Beograd]]u, [[Skopje|Skopju]], [[Podgorica|Titograd]]u, [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Split]]u, [[Subotica|Subotici]] in v [[Verona|Veroni]], [[Vicenza|Vicenzi]] ([[Italija]]), kjer se je predstavil kot odličen kipar. Raziskoval je probleme [[kubizem|kubistično]] pojmovane [[figura (umetnost)|figure]] in [[figurativnost]]i nasploh, to ga je pripeljalo do abstrahiranja klasičnega [[torzo|torza]] in naprej do zapletenih dvo in večobraznih, zlasti kamnitih plastik. Njegovi kipi so na prvi pogled kot nedokončani ali poškodovani [[steber|stebri]] ali odkrhnjene skale, v katerih razločimo obline teles. Vsi izdelki imajo razpoznaven, avtorski izraz, ki ga je roka klesarja ali modelarja nežno vtisnila v materijo. Poleg ustvarjanja v kamnu je tudi odličen risar in grafik.
 
V Ljubljani so njegovi: spomenik partizanskim generalom in [[Franc Rozman - Stane|Francu Rozmanu Stanetu]] na vogalu [[Šubičeva ulica|Šubičeve]] in Slovenske ceste (1975), portret [[Jurij Vega|Jurija Vege]] ob Tržaški cesti, spominski relief [[Jože Plečnik|Jožetu Plečniku]] v kleti Narodne in univerzitetne knjižnice, spominski relief [[Gabriel Gruber|Gabrijelu Gruberju]] na vogalu Gruberjeve palače (Arhiv Slovenije) ob Levstikovem trgu, kip [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]] v avli Slovenske filharmonije in Spomenik kulturnim delavcem, padlim v NOB v severnem mestnem parku (odkrit 2011). Pirnatovi spomeniki, postavljeni drugod po Sloveniji: [[Valentin Stanič|Valentinu Staniču]] v Kanalu, [[Anton Velušček (1912)|Antonu Veluščku]] v Novi Gorici, [[Stanko Bloudek|Stanku Bloudku]] v Idriji, [[NOB]] na [[Prevoje pri Šentvidu|Prevojah pri Šentvidu]], [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožiču-Novljanu]] na Banjšicah in [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]] v Šenčurju.
 
Kipar si je uredil drugi dom in kiparski atelje na Siparju in v Grožnjanu v Istri in v zadnjem desetletju na Braču v Dalmaciji. Poleg ustvarjanja v kamnu se je posvečal tudi risanju in grafiki. V Ljubljani na podstrehi hiše Rimska cesta 9 je desetletja vsako leto v prednovoletnem času prirejal razstave svojih del skupaj s še enim vabljenim ustvarjalcem. V razstavnih dneh je bila podstreha živahen družabni prostor, srečišče premnogih Ljubljančanov.<ref name="osmr"/>
Vrstica 24:
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Pirnat, Janez]]