Študentska organizacija Univerze v Ljubljani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodajanje novega vodstva za mandat 2022-2024. |
vrnjene afere, WP:KOI |
||
Vrstica 162:
ŠOU v Ljubljani, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen leta 1990 z Aktom o ustanovitvi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in je vpisan v Register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije. Temeljna akta, ki urejata delovanje ŠOU v Ljubljani kot sui generis, sta Zakon o skupnosti študentov in Študentska ustava. 15. maja 1990 so študentski poslanci na prvi seji Študentskega parlamenta sprejeli Akt o ustanovitvi ŠOU v Ljubljani, 27. novembra 1990 pa je bila sprejeta prva Študentska ustava, s katero sta bili določeni organiziranost in delovanje ŠOU v Ljubljani. 20. junija 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94), s katerim se ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije. Temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, Študentska ustava, je bil sprejet leta 1997 (Uradni list RS, št. 67/97) in na novo sprejet leta 2002, nazadnje popravljen pa leta 2015.{{Navedi vir}}
== Afere in kontroverze ==
=== Financiranje in poseganje v avtonomijo Radia Študent ===
'''Poskus povečanja vpliva na RŠ in ožanje financiranja RŠ leta 2014'''
Januarja 2014 je ŠOU v Ljubljani na predlog študentske poslanske skupine Povezani po hitrem postopku spremenil akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent tako, da je ŠOU po novem imenoval večino članov sveta Zavoda RŠ. Sprememba bi ŠOU-u omogočila lastrnoročno imenovanje in razreševanje tako direktorja zavoda kot tudi odgovornega urednika RŠ; slednje bi lahko ŠOU omogočilo vplivanje na uredniško politiko RŠ. Predstavniki ŠOU so ukrep utemeljili z željo po večjem finančnem nadzoru nad RŠ kot poglavitni financer RŠ, in zanikali, da bi bil namen sprememb želja po vplivanju na uredniško politiko RŠ. Poslanska skupina Povezani je predlagala tudi zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih RŠ, za tretino.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Direktor ŠOU: Radio Študent mora iti v delno komercializacijo programa|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/direktor-sou-radio-student-mora-iti-v-delno-komercializacijo-programa/328588|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-30|language=sl}}</ref>
Direktor ŠOU je spremembe utemeljil z besedami: "ŠOU hoče imeti večino v zavodih, katerih edini ustanovitelj je. Samo to je naše stališče. Ne bomo financirali zavodov, pri katerih ne bo nekega konkretnega vpogleda ali, če želite, možnosti odločanja. Preveč sredstev dajemo, da ne bi imeli možnosti odločanja." Direktor ŠOU je prav tako izpostavil namen (delne) komercializacije RŠ za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev in navedel, da je bila tedanja sestava študentskega zbora naklonjena občutnemu zmanjšanju sredstev, ki jih namenijo az RŠ. Predlagal je tudi, da bi več sodelavcev RŠ delalo brezplačno. Ni zanikal želje po zamenjavi odgovornega urednika, prav tako pa je izpostavil želene spremembe programa RŠ (več programskih vsebin, ki bi jih pripravljale fakultete UL) in željo po zmanjašanju obsega avtorskega programa. Navedel je tudi, da bi se moral RŠ v vsebinah manj posvečati kritikam ŠOU.<ref name=":0" />
Ministrstvo za kulturo je bilo do poteze ŠOU in želje ŠOU-a po večji komercializaciji RŠ kritično in ŠOU pozvalo k zagotovitvi zadostnih sredstev in spoštovanju uredniške neodvisnosti.<ref name=":0" /> Po sprejetju spremembe akta so se na pročeljih nekaterih fakultet pojavili grafiti z imeni določenih poslancev študentskega zbora, ki so glasovali za spremembe ustanovnega akta RŠ.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na sejo ŠOU-a prišla tudi skupina neonacistov. Incidenta ni bilo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-sejo-sou-a-prisla-tudi-skupina-neonacistov-incidenta-ni-bilo/328708|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-30|language=sl}}</ref>
30. januarja 2014 so študentski poslanci na seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani razveljavili predhodne spremembe ustanovitvenega akta RŠ. Poslanska skupina Povezani je prav tako umaknila predlog krčenja proračuna RŠ. Opoldansko tiskovno konferenco ŠOU je nato zmotila skupina anarhistov, ki so protestirali zoper vodstvo ŠOU-a zaradi predloga. Zaradi nemirov so v ŠOU poklicali policijo in spremenili lokacijo popoldanske seje ŠOU ter najeli varnostno služo. Pred poslopjem, kjer je potekala popoldanska seja ŠOU, je proti ŠOU protestiralo okoli 50 podpornikov in sodelavcev RŠ. Po navedbah očividcev je bila prisotna tudi skupina manj kot 10-ih neonacistov v spremstvu vodilnega člana skrajno desne organizacije Tukaj je Slovenija; skupina je nato skozi stranski vhod ustopila v stavbo in bila nekaj časa navzoča v prostoru, kjer je potekala seja ŠOU.<ref name=":1" />
'''Prekinitev financiranja leta 2021'''
ŠOU se je v začetku 2021 namenil prenehati financirati Radio Študent. Vodstvo ŠOU je motilo kritično poročanje RŠ o ŠOU. Predsednik ŠOU je ukinitev financiranja RŠ utemeljil rekoč, da RŠ o ŠOU ne poroča objektivno, zmotilo pa ga je tudi, da so nekateri honorarni sodelavci RŠ na volitvah v ŠOU kandidirali na opozicijskih listah (torej kot konkurenti vodstvu). Svetovalec ŠOU je na sestanku med vodstvoma obeh organizacij vodstvu RŠ ponudil denarna plačila v zameno za pozitivno poročanje o ŠOU. ŠOU je od RŠ zahtevalo, da izvedejo svojo privatizacijo, sicer jih bo ŠOU prodal najboljšemu ponudniku.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Študent pred izbiro: propaganda ali privatizacija|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/radio-student-pred-izbiro-propaganda-ali-privatizacija/|website=www.delo.si|accessdate=2021-03-13|language=sl-si}}</ref>
==Glej tudi==
*[[Univerza v Ljubljani]]
== Sklici ==
{{Sklici}}
==Zunanje povezave==
| |||