Rastlinska žila: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.2 |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Rumex vascular bundle from Commons, adapted copy of commons file.jpg|sličica|240x240_pik|Rastlinska žila kislice (''[[Rumex]]''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D).]]
'''Rastlinska žila''' je izraz, ki se v [[Botanika|botaniki]] uporablja za skupek prevajalnih [[Tkivo|tkiv]] ([[Floem|floema]], ki prevaja fotosintate, in [[Ksilem|ksilema]], po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in [[Sklerenhim|sklerenhimatskih]] celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski. Pogosto žile gradijo še drugi celični tipi, največkrat so to [[Parenhim|parenhimatske]] celice, ki lahko skrbijo za prečno prevajanje, oskrbovanje [[Sitasta celica|sitastih celic]] floema ali opravljajo katero izmed drugih funkcij.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Scarpella|first=Enrico|last2=Meijer|first2=Annemarie H.|date=2004|title=Pattern formation in the vascular system of monocot and dicot plant species|url=https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1469-8137.2004.01191.x|magazine=New Phytologist|language=en|volume=164|issue=2|pages=209–242|doi=10.1111/j.1469-8137.2004.01191.x|issn=1469-8137}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Rastlinsko žilje, ki sestoji iz več žil, imenujemo [[Stela (botanika)|stela]].<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Pogled v rastline|url=https://www.worldcat.org/oclc/449281939|publisher=Nacionalni inštitut za biologijo|date=2007|location=Ljubljana|isbn=978-961-90363-7-2|oclc=449281939|author=Dermastia, Marina|author2=Batič, Franc|author3=Kreft, Ivan|author4=Krsnik-Rasol, Marijana.}}</ref>
Potrebno se je zavedati, da izraz žila v botaniki ne pomeni isto kot zoološki termin, ki poimenuje [[Arterija|arterije]], [[Vena|vene]] ter [[Kapilara|kapilare]]. Po rastlinskih žilah se namreč tekočina pretaka skozi notranjost zaporedno nanizanih [[Celica|celic]], medtem ko živalska žila predstavlja votlo odprtino ([[lumen]]), ki jo obdajajo celice raznih tkiv in kri tako ne teče v notranjosti celic.
Vrstica 49:
==Razporeditev žil==
Velja, da so žile v steblu dvokaličnice razporejene v krožnem enakomerno urejenem vzorcu. Hkrati so vsi prevajalni skupki približno enakih velikosti. Nasprotno so žile enokaličnic nanizane neurejeno in variirajo po svoji velikosti, pri čemer so manjše načeloma bližje [[Epidermida|epidermu]] (rastlinski povrhnjici). Zaradi takšnega neurejenega vzorca v steblu ne najdemo jasno določenega območja osrednjega stržena.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Plant Structure II|url=https://www2.estrellamountain.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookPLANTANATII.html|website=www2.estrellamountain.edu|accessdate=2020-12-02|archive-date=2020-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20201114002813/http://www2.estrellamountain.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookPLANTANATII.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Monocotyledon - an overview {{!}} ScienceDirect Topics|url=https://www.sciencedirect.com/topics/earth-and-planetary-sciences/monocotyledon|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2020-12-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Monocot vs. Dicot|url=https://biologydictionary.net/monocot-vs-dicot/|website=Biology Dictionary|date=2018-09-18|accessdate=2020-12-02|language=en-US|editor=BD Editors}}</ref><ref name=":3" />
V korenini je razporeditev žil drugačna, saj so korenine enokaličnic tiste, ki imajo žile urejene v enakomeren obroč. Pri dvokaličnicah je žila radialna, saj se ksilem nahaja na sredini v obliki križca, floemske celice pa ga obkrožajo.<ref name=":0" />
| |||