Asmara: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bot: Datoteka AsmaraMunicipality.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi This logo exceeds the threshold of originality and therefore is subject to copyright. Odstranjevanje. |
Bluelink 2 books for Preverljivost (20220922)) #IABot (v2.0.9.2) (GreenC bot |
||
Vrstica 78:
}}
'''Asmara''' ({{lang-ti|ኣስመራ}}, '''Asmera''') je [[glavno mesto]] [[Eritreja|Eritreje]] in s približno 712.000 prebivalci (po oceni leta 2011<ref name="prebivalstvo"/>) največje mesto te [[Vzhodna Afrika|vzhodnoafriške države]]. Znano je predvsem po [[italija]]nski [[kolonializem|kolonialni]] tradiciji, ki se odraža v urbanistični zasnovi in arhitekturi, ter velja za čisto in urejeno naselje.<ref name="EncAfr">{{navedi knjigo |last=Johnson |first=David P., jr. |year=2010 |chapter=Asmara, Eritrea |editor-first1=Kwame Anthony |editor-last1=Appiah |editor-first2=Henry Louis |editor-last2=Gates |title=Encyclopedia of Africa |url=https://archive.org/details/encyclopediaofaf0000unse_f0z7 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195337709 |pages=
Je gospodarsko in prometno središče Eritreje s cestnimi in železniškimi povezavami s preostankom države, v bližini stoji tudi mednarodno letališče. Industrija sicer ni zelo razvita, prevladujejo tekstilni in prehrambeno-predelovalni obrati, poleg tega pa je center trgovanja s kmetijskimi pridelki iz okolice. V Asmari je tudi sedež univerze in drugih nacionalno pomembnih kulturnih ustanov.<ref name="EncAfr"/><ref name="Britannica">{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/38760/Asmara |title=Asmara |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=7.3.2015}}</ref>
Vrstica 90:
Po izročilu so v začetku 16. stoletja na mestu, kjer zdaj stoji Asmara, stale štiri vasice, ki so bile nenehno v sporih. Lokalne žene so se tega naveličale in pritisnile na može da so se pobotali, na kar spominja izvirno ime Asmera iz tigrajske fraze ''arba'ete asmera'', ki pomeni »štiri vasi teh [žensk], ki so prinesle harmonijo«. Italijanski raziskovalci so jih opisali kot trgovsko središče, kmalu po tistem pa so območje opustošili islamski bojevniki, zato je človeška aktivnost za več stoletij zamrla.<ref name="EncAfr"/>
Konec 19. stoletja je [[Kraljevina Italija]] v tekmi z drugimi [[kolonializem|kolonialnimi]] velesilami pričela osvajati ozemlja na [[Afriški rog|Afriškem rogu]]. Prevzeli so nadzor nad obalnimi mesti, v višavjih v notranjosti pa so naleteli na odpor, dokler jim ni etiopski cesar [[Menelik II.]] s sporazumom podelil tega ozemlja v zameno za orožje.<ref name="EncAfr"/> To je bila prva italijanska kolonija in [[Benito Mussolini|Mussolini]] je imel zanjo grandiozne načrte, kjer bi vsem prikazal, da [[fašizem]] kot družbeni red deluje. Leta 1889 so prispeli v Asmaro in jo pričeli utrjevati kot bazo za kasnejše osvajanje Etiopije. Kraj je imel takrat približno 5000 prebivalcev, ki se jim je pridružilo 800 Evropejcev. Leta 1896 pa je etiopski general [[Ras Alula]] zadal Italijanom hud poraz, ki je zatrl njihove ambicije po velikem afriškem imperiju. Po sklenitvi miru z Etiopijo se je kolonialna strategija v Asmari preusmerila z osvajanja v konsolidacijo. Leta 1899 so Italijani določili Asmaro za glavno mesto kolonije in jo pričeli razvijati kot nekakšen kolonialni laboratorij.<ref name="Locatelli2009">{{navedi knjigo |last=Locatelli |first=Francesca |year=2009 |chapter=Beyond the Campo Cintato: Prostitutes, Migrants and 'Criminals' in colonial Asmara (Eritrea), 1890–1941 |title=African Cities: Competing Claims on Urban Spaces |url=https://archive.org/details/africancitiesafr00loca |editor-last1=Locatelli |editor-first1=Francesca |editor-last2=Nugent |editor-first2=Paul |publisher=BRILL |pages=
Na prelomu stoletja je tako mesto doživelo hiter razvoj. Zgrajena je bila železniška povezava z Massawo in ceste do drugih delov države, v samo Asmaro pa je Mussolini usmeril ogromno denarja da bi zgradil sodobno mesto. Leta 1908 je bil predstavljen prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrt, ki je razdelil mesto na štiri dele, razmejene z avenijami: središče (''Campo cintato'') za Evropejce, drugi mešani del za arabske in indijske trgovce ter visoke oficirje iz vrst lokalnega prebivalstva, ki so sodelovali v osvajanju ozemlja (''askariji''), tretji del okoli tržnice za »manjvredne« eritrejce in na koncu predmestja, kjer se je kasneje razvila industrija. Mesto je pritegnilo veliko število priseljencev iz drugih delov Afriškega roga, ki so predstavljali delovno silo ali vstopili v vojsko za osvajanje sosednjih [[Libija|Libije]], [[Somalija|Somalije]] in, kasneje, tudi Etiopije.<ref name="Locatelli2009"/>
| |||