Otokar II. Přemysl: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Spopad z Rudolfom Habsburškim: urejanje |
m disambig, drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 28:
'''Otokar II. Přemysl''', [[Čehi|češki]] [[kralj]] in [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]], * okrog [[1230]], † [[26. avgust]] [[1278]].
Otokarju II. je uspelo združiti ozemlje od [[Češka|Češke]] pa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Po njem je poimenovan [[Kraljevec]], nemško
== Osebnost Otokarja II. ==
Vrstica 34:
Zapis v Kolmarski kroniki pravi, da je bil "plemiške postave, srednje visok, svetlega obraza, moder in bister ter za svojo dobo nadpovprečno zgovoren". Čeprav so se Otokarjevi posmrtni ostanki ohranili le v zelo slabem stanju, je antropolog Emanuel Vlček bolj ali manj potrdil njegov fizični opis iz srednjeveških kronik. Otokar II. je bil povprečno visok, svetle polti in dostojanstven mož z dvorsko vzgojo in za svoj čas dobro izobrazbo.
Čeprav je mogoče iz mnogih njegovih dejanj sklepati na velikopoteznost in svobodomiselnost, bi bila taka ocena prenagljena. V letu 1254 je kot kralj recimo potrdil dotlej nevidene pravice židovskemu prebivalstvu: samoupravljanje in pravico do zaščite njihovega imetja. Obenem pa je bil to isti Otokar II., ki je v deželo pozval inkvizicijo. V resničnosti so njegove odločitve vedno odgovarjale predvsem njegovim trenutnim ciljem. Kot večina srednjeveških vladarjev tudi ni prenašal ugovarjanja njegovim odločitvam. Opisi iz avstrijskih kronik, ki se na primer posvečajo predvsem tovrstnim Otokarjevim dejanjem (pa tudi tistim Vaclava II.), preveč simpatije dejansko ne vzbujajo.
Nadimek 'železni' so mu dali Kumani po bitki pri Kressenbrunu, kjer so se proslavili Otokarjevi v težke oklepe oblečeni vitezi. Namesto 'zlati', kot so mu tudi pravili, zaradi zlatih las, pa bi mu verjetno bolj pristajalo kako drugo poimenovanje – njegovo bogastvo je namreč izviralo od srebra.
Vrstica 47:
== Spopad z Rudolfom Habsburškim ==
Češki in avstrijski plemiči so močno Otokarjevo vladavino, uvajanje zahodnega prava in omejevanje njihovih pravic sprejemali izredno težko. S svojo politiko si je kralj nakopal sovražnike predvsem v močnem in vplivnem južnočeškem plemiškem rodu [[Vítkovci|Vítkovcev]]. Opozicija proti Otokarju se je v njegovih deželah, pa tudi v ostalih deželah cesarstva, neprestano krepila. Vrhunec konflikta je prišel v letu 1273, ko je bilo potrebno po smrti Richarda Cornwallskega izvoliti novega rimskega cesarja. Enoglasno je bil izvoljen do tistega časa praktično neznani [[Rudolf I. Habsburški]]. Plemiči rimskega cesarstva si za cesarja niso želeli močnega Otokarja, Rudolfa pa so imeli za šibkega in vodljivega. Dobro so se zavedali, za koga so se odločili, na podlagi ponarejenih dokumentov.
Otokar Rudolfove izvolitve ni priznal, saj ga k izboru niso pozvali, češki glas pa so nadomestili z bavarskim. V tistem trenutku je slabo precenil situacijo v cesarstvu, saj se ni zavedal moči opozicije, ki je težila k razbitju njegove vladavine. Predvsem pa je podcenil osebnost in sposobnost Rudolfa, prvega znanega Habsburžana. 19. novembra 1273 je Rudolf izdal razglas, po katerem so bile vse spremembe meja od leta 1245 podvržene novi cesarski potrditvi. Otokar se je lahko upravičeno bal, da bo moral cesarju vrniti vojvodine Avstrijo, Koroško, Štajersko in Kranjsko (njegova pravica do Češke ni bila sporna).
Vrstica 60:
== Omembe v literaturi ==
Otokarja II. in njegovega sina Vaclava II. ter Rudolfa omenja [[
== Viri ==
Vrstica 73:
years=1253–1278}}
{{S-bef|before=[[Friderik II. Avstrijski|Friderik II.]]}}
{{S-ttl|title= [[Vojvodina Avstrija|Vojvoda
{{S-aft|after=[[Rudolf I. Nemški|Rudolf I.]]|rows=2}}
{{S-bef|before=[[Ulrik III. Koroški|Ulrik III.]]}}
| |||